Jedro

Obtoženčeve pritožbene navedbe "da vztraja pri svojem zagovoru (kaznivi dejanji je zanikal) in da iz tega razloga izrečeno kazen ocenjuje kot prestrogo" ni mogoče obravnavati kot pritožbo zoper dejansko stanje in odločbo o kazenski sankciji. Takšna pritožba je povsem nekonkretizirana oziroma neobrazložena, obrazložitev pa je obvezna sestavina pritožbe, zaradi česar ne omogoča preizkusa sodbe v okviru pritožbenih navedb. Zato se je višje sodišče omejilo na preizkus izpodbijane sodbe v okviru določb 2. odst. 383. čl. ZKP.

Izrek

Pritožba obt. M.B. se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obtoženca se oprosti plačila stroškov pritožbenega postopka iz 1. do 6. točke 2. odst. 92. čl. ZKP.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v ... je z izpodbijano sodbo obt. M.B. spoznalo za krivega dveh kaznivih dejanj hude telesne poškodbe po 1. odst. 137. čl. KZ in mu za dejanje pod točko 1 določilo kazen osem mesecev zapora, za dejanje pod točko 2 sedem mesecev zapora, nato pa po določbah o steku izreklo enotno kazen eno leto in dva meseca zapora.

Oškodovanko je s premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo, obtoženca pa je po 4. odst. 95. čl. Zakona o kazenskem postopku (ZKP) oprostilo povrnitve vseh stroškov kazenskega postopka.

Proti navedeni sodbi se je pritožil obtoženec brez navedbe pritožbenih razlogov in predlagal, da naj višje sodišče "še enkrat preuči celotno zadevo in mu na podlagi njegovega pričevanja in zbranih dokazov izreče milejšo kazen".

Višja državna tožilka je na seji pritožbenega senata, enako kot v pisnem mnenju predlagala zavrnitev obtoženčeve pritožbe kot neutemeljene in potrditev izpodbijane sodbe.

Glede na vsebino obtoženčeve pritožbe se je višje sodišče omejilo na preizkus izpodbijane sodbe v obsegu, kot ga določa 2. odst. 383. čl. ZKP.

Obtoženčeve pritožbene navedbe, "da še vedno vztraja pri svojem zagovoru, ki ga je podal v preiskavi in na glavni obravnavi" (pritožnik s tem posredno izraža nestrinjaje z obsodilno sodbo), ni mogoče obravnavati kot pritožbo zoper dejansko stanje, ker ta pritožbeni razlog, ki ga smiselno zatrjuje pritožnik, sploh ni obrazložen, obrazložitev pritožbe pa je njena obvezna sestavina. Ker je višje sodišče vezano na preizkus izpodbijane sodbe v okviru pritožbenih razlogov, v tem delu ni moglo presojati njene utemeljenosti.

Enako pomanjkljivost je pritožbeno sodišče ugotovilo tudi v zvezi z nadaljnjo pritožbeno navedbo obtoženca, "da se mu zdi izrečena enotna kazen eno leto in dva meseca prestroga", pri čemer to oceno veže na že omejeni prvi del pritožbe. Tudi takšna neobrazložena oziroma nekonkretizirana pritožnikova ocena kazenske sankcije višjemu sodišču ne omogoča njenega preizkusa, zato je tudi v tem primeru šteti, da ta pritožbeni razlog ni uveljavljan.

Glede na navedeno se je višje sodišče na podlagi določbe 2. odst. 383. čl. ZKP ob obravnavanju pritožbe, ki je podana v korist obtoženca, omejilo na preizkus kršitev določb kazenskega postopka in kazenskega zakona (1. in 2. točka 1. odst. 383. čl. ZKP) ter na preizkus odločbe o kazenski sankciji. Omenjenih kršitev zakona pri tem ni ugotovilo. Kazensko sankcijo, ki je bila izrečena obtožencu, pa je glede na ugotovljene okoliščine ocenilo kot primerno. V celoti se je namreč pridružilo oceni prvostopenjskega sodišča, da je obtoženec v obeh primerih brezobzirno in grobo napadel oba oškodovanca in ju pri tem hudo telesno poškodoval, ne da bi mu dala za takšno ravnanje kakršenkoli povod. Obe dejanji je storil v razdobju treh mesecev in včasu prostega izhoda med prestajanjem varstvenega ukrepa, ki mu je bil izrečen za kaznivo dejanje ropa.

Zbrani dokazi opravičujejo oceno, da so kazniva dejanja s prvinami nasilja očitno odraz obtoženčeve osebnosti. Zato je sodišče prve stopnje obtožencu, kljub njegovi mladosti, upravičeno izreklo zaporno kazen, ki ustreza tudi teži storjenih kaznivih dejanj in stopnji obtoženčeve kazenske odgovornosti ter drugim ugotovljenim okoliščinam.

Iz enakih razlogov kot na prvi stopnji je bil obtoženec oproščen tudi plačila stroškov pritožbenega postopka v navedenem obsegu (4. odst. 95. čl. v zvezi s 1. odst. 98. čl. ZKP).