Jedro

Pritožba smiselno utemeljeno opozarja, da je toženka po vložitvi tožbe iz naslova vtoževane terjatve plačala le 61,42 EUR, saj se je plačani znesek 104,07 EUR nanašal na referenčno obdobje od 1. 7. 2011 do 31. 12. 2011, ki ni bilo predmet tožbenega zahtevka. Zato bi sodišče prve stopnje moralo šteti, da je tožnik v pravdi uspel 24,16 %, toženka pa 75,84 %, v tem razmerju pa strankam tudi priznati stroške postopka, kot je določeno v drugem odstavku 154. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremeni tako, da se glasi: "II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 60,57 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka tega roka dalje do plačila."

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki plačati stroške pritožbenega postopka v znesku 117,04 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka tega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom ustavilo postopek (I. točka izreka) ter toženki naložilo, da tožniku povrne stroške postopka v višini 114,02 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka tega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper izrek o stroških (II. točka izreka izpodbijanega sklepa) se pritožuje toženka iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani del sklepa spremeni ter tožniku naloži plačilo pritožbenih stroškov. Navaja, da je tožnik s tožbo uveljavljal plačilo za eno referenčno obdobje 95,52 EUR in za drugo referenčno obdobje 158,61 EUR, pri čemer je za to slednje obdobje pri plači za februar 2018 plačala 61,42 EUR. To pa pomeni, da je tožnik v sporu uspel 24 %, toženka pa 76 %. Zato bi sodišče prve stopnje po medsebojnem pobotu moralo odločiti, da je tožnik dolžan toženki plačati 61,25 EUR stroškov postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti. Dejansko stanje je popolno ugotovljeno, vendar zmotno uporabljeno materialno pravo.

5. Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožnik s tožbo zahteval plačilo nadur, in sicer za referenčno obdobje od 1. 7. 2010 do 31. 12. 2010 v znesku 95,52 EUR ter za referenčno obdobje od 1. 1. 2011 do 30. 6. 2011 v znesku 158,61 EUR. Toženka je v odgovoru na pritožbo tožbeni zahtevek v celoti prerekala, nato pa v pripravljalni vlogi z dne 20. 4. 2018 pojasnila, da je tožniku 5. 3. 2018 obračunala znesek 165,49 EUR, pri čemer se ta znesek nanaša na referenčno obdobje od 1. 1. 2011 do 30. 6. 2011 v višini 61,42 EUR bruto in na obdobje od 1. 7. 2011 do 31. 12. 2011 v višini 104,07 EUR. Na podlagi informacij iz omenjene pripravljalne vloge toženke je tožnik 24. 4. 2018 tožbo umaknil. 6. Pritožba smiselno utemeljeno opozarja, da je toženka po vložitvi tožbe iz naslova vtoževane terjatve plačala le 61,42 EUR, saj se je plačani znesek 104,07 EUR nanašal na referenčno obdobje od 1. 7. 2011 do 31. 12. 2011, ki ni bilo predmet tožbenega zahtevka. Zato bi sodišče prve stopnje moralo šteti, da je tožnik v pravdi uspel 24,16 %, toženka pa 75,84 %, v tem razmerju pa strankam tudi priznati stroške postopka, kot je določeno v drugem odstavku 154. člena ZPP.

Kot izhaja iz 4. točke obrazložitve izpodbijanega dela sklepa je sodišče strankama pravilno odmerilo pravdne stroške po določilih Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 2/2015), in sicer tožniku 263,66 EUR, toženki pa 163,86 EUR. Ob upoštevanju pravilnega uspeha v pravdi je tako tožnik upravičen do zneska 63,70 EUR, toženka pa do zneska 124,27 EUR. Po medsebojnem pobotanju je tako tožnik dolžan toženki plačati znesek 60,57 EUR.

7. Ker je sodišče prve stopnje materialnopravno zmotno upoštevalo uspeh strank v pravdi, je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka sklepa spremenilo, kot je zgoraj obrazloženo.

8. Izrek o pritožbenih stroških temelji na drugem odstavku 165. člena v zvezi s 366. členom ZPP. Toženka je s pritožbo v celoti uspela, zato ji mora tožnik povrniti stroške pritožbenega postopka, in sicer: nagrada za pritožbo 250 točk (4. točka tar. št. 15), 2 % materialnih stroškov 5 točk (11. člen OT), kar skupaj znaša 117,04 EUR.