Jedro

Ker je pridobitev osebnega delovnega dovoljenja za tujce v ZZDT (4. odst. 22. člena) izrecno predpisana pred vpisom družbe z neomejeno odgovornostjo v sodni register, je registrsko sodišče pravilno zahtevalo predložitev osebnih delovnih dovoljenj za ustanovitelje tujce v smislu 1. odst. 28. člena ZSReg.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep registrskega sodišča.

Obrazložitev

Registrsko sodišče je s sklepom opr. št. Srg 631/2003 z dne

15.7.2003, ki ga je izdala sodna referentka zavrglo predlog za vpis družbe z neomejeno odgovornostjo, ker je ugotovilo, da ni popoln, predlagatelj pa ga v roku ni dopolnil. Z izpodbijanim sklepom opr. št. Srg 00631/2003 z dne

28.11.2003 pa je registrsko sodišče po sodniku posamezniku zavrnilo pritožbo predlagatelja proti sklepu, ki ga je izdala sodna referentka.

Zoper sklep se je predlagatelj pravočasno pritožil. V pritožbi je navedel, da obstoji nasprotje med določbami ZZDT in Pravilnikom o postopkih in dokazilih za odločanje o izdaji delovnih dovoljenj ter o obliki in vsebini posamezne vrste delovnega dovoljenja. Zaradi tega so registrska sodišča kljub drugačnim določbam ZZDT vpisovala družbe z neomejeno odgovornostjo ne da bi od ustanoviteljev tujcev zahtevala predložitev osebnega delovnega dovoljenja.

Striktno upoštevanje določb ZZDT in Pravilnika bi pomenilo, da tujci v Sloveniji ne morejo ustanoviti osebnih gospodarskih družb. Pritožba ni utemeljena.

ZSReg določa v 1. odst. 28. člena, da mora predlagatelj predlogu za vpis v sodni register priložiti listine, na katerih temeljijo podatki, ki se vpisujejo v sodni register ter druge listine, če zakon tako določa. Zakon o zasposlovanju tujcev (Ur. l. RS, št. 66/2000, v nadaljevanju ZZDT) v 4. odst. 22. člena predpisuje, da kadar tujec ustanavlja osebno družbo, v kateri lahko že na podlagi statusa ustanovitelja vodi posle, mora pred vpisom v ustrezni register pridobiti osebno delovno dovoljenje za samozaposlitev v skladu z določbo 6. in 7. odst. 10. člena tega zakona.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je registrsko sodišče pravilno ugotovilo, da je v predmetnem primeru bilo potrebno uporabiti določbe ZZDT. Iz predloga namreč izhaja, da je predlagan vpis ustanovitve družbe z neomejeno odgovornostjo, kar je osebna družba (1.alinea 3. odst. 1. člena ZGD), katere ustanovitelji so štiri fizične osebe, od katerih so trije tujci. Predlagan je tudi vpis vseh ustanoviteljev kot zastopnikov družbe iz česar izhaja da bodo tudi trije ustanovitelji tujci skladno z določbo 1. odst. 86. člena ZGD na podlagi statusa ustanovitelja vodili posle družbe.

V 6. odst. 10. člena ZZDT, na katerega se sklicuje 22. člen istega zakona je tudi izrecno določeno, da mora tujec, ki želi voditi posle v gospodarski družbi predhodno pridobiti osebno delovno dovoljenje. Z vpisom družbe v sodni register družba pridobi lastnost pravne osebe, takrat njeni ustanovitelji pričnejo voditi posle družbe, zaradi česar pa morajo glede na določbo 4. odst. 22. člena ZZDT že imeti osebno delovno dovoljenje. Ker je pridobitev osebnega delovnega dovoljenja izrecno predpisana pred vpisom v sodni register je registrsko sodišče pravilno zahtevalo predložitev osebnih delovnih dovoljenj za ustanovitelje tujce v smislu 1. odst. 28. člena ZSReg. Ker pa predlagatelj le-teh ni predložil je pravilno zaključilo, da niso izpolnjene vse procesne predpostavke za odločanje o njegovem predlogu.

Sodniki so pri opravljanju sodniške funkcije vezani na ustavo in zakon, kakor določa v 125. členu Ustava RS (Ur.l. RS, št. 33/91 s spremembami) in v 1. odst. 3. člena Zakon o sodiščih (Ur.l. RS, št. 19/94 s spremembami). Zaradi navedenega je nesprejemljivo pritožbeno stališče, da bi registrsko sodišče moralo opustiti uporabo povsem jasnih določb ZZDT glede predložitve osebnih delovnih dovoljenj za ustanovitelje tujce.

Glede pritožbenih trditev o nasprotjih Pravilnika o postopkih in dokazilih za odločanje o izdaji delovnih dovoljenj ter o obliki in vsebini posamezne vrste delovnega dovoljenja (Ur.l. RS, št. 2/2001) in ZZDT pa pritožbeno sodišče pripominja sledeče: Navedeni pravilnik je podzakonski predpis. Podzakonski predpisi morajo biti v skladu z ustavo in zakoni (3. odst. 153. člena Ustave RS). Navedeni pravilnik določa postopek za odločanje o izdaji delovnega dovljenja, ki ga izvaja Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, kot pristojni organ (1. odst. 9. člena ZZDT). To pomeni, da je navedeni organ tisti, ki mora paziti na to, da ne bo kršilo navedeno določbo ustave in uporabljalo, z zakonom neusklajene določbe pravilnika. Pri tem pa imajo ustanovitelji tujci možnost v tem postopku uveljavljati ugotovljene nezakonitosti pravilnika.

Ne glede na navedeno pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da predlagatelj ni z ničemer izkazal, da se je postopek za pridobitev osebnih delovnih dovoljenj za ustanovitelje kakor koli končal. V primeru, da bodo ustanovitelji tujci uspeli pridobiti ustrezna dovoljenja bodo imeli možnost z novim predlogom predlagati ustanovitev družbe z neomejeno odgovornostjo.

Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 39. člena ZSReg).