Jedro

Dolžničin predlog ne vsebuje razlogov, ki bi utemeljevali, kakšen naj bi bil vpliv na videz nepristranskosti izvršilnega sodišča ali kako bi prenos pristojnosti lahko olajšal izvedbo postopka. Svoja stališča o zakonitosti postopanja pristojnega sodišča pa lahko dolžnica uveljavlja v okviru dovoljenih pravnih sredstev zoper odločitve tega sodišča ter predlogov temu sodišču.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Pred Okrajnim sodiščem v Murski Soboti zoper dolžnico teče izvršilni postopek pod opr. št. I 584/2016 zaradi izterjave 11.497,81 EUR s pripadki. Dovoljena je bila izvršba na dolžničine nepremičnine. Ker je bila izvršba zoper iste nepremičnine dovoljena že v prej začetem izvršilnem postopku, ki se vodi pred istim sodiščem pod opr. št. VL 29944/2011, je upnica v tem delu pristopila k tam začeti izvršbi.

2. Dolžnica v vlogi z dne 15. 3. 2018 navaja, da je „upnik v zadevi VL 29944/2011 s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru v zemljiškoknjižni zadevi Dm 271803/2017 z dne 19. 1. 2018 naredil izbris iz vseh njenih nepremičnin“, česar pa Okrajno sodišče v Murski Soboti ni upoštevalo in ga še vedno vodi kot upnika pri dražbi nepremičnin. Posledično zahteva „izločitev Okrajnega sodišča v Murski Soboti“ v zadevah VL 29944/2011, I 584/2016 in I 77/2015, kar smiselno pomeni predlog za prenos pristojnosti na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v povezavi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju.

**Odločitev o predlogu**

3. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP). Delegacijo je torej mogoče dopustiti predvsem takrat, kadar bi bila določitev drugega pristojnega sodišča smotrna zaradi razlogov ekonomičnosti ter v tistih primerih, ko je objektivno gledano lahko omajano zaupanje strank ali javnosti v nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča. 4. Dolžničin predlog ne vsebuje razlogov, ki bi utemeljevali, kakšen naj bi bil vpliv na videz nepristranskosti izvršilnega sodišča ali kako bi prenos pristojnosti lahko olajšal izvedbo postopka. Svoja stališča o zakonitosti postopanja pristojnega sodišča pa lahko dolžnica uveljavlja v okviru dovoljenih pravnih sredstev zoper odločitve tega sodišča ter predlogov temu sodišču. Na konkretni očitek, ki ga uveljavlja tudi v predlogu za delegacijo pristojnosti, in predlog za preklic javne dražbe ji je sodišče že odgovorilo dne 13. 3. 2018 v okviru postopka v zadevi opr. št. VL 29944/2011. 5. Ker predlog za določitev pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča ni utemeljen, ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.