Jedro

Zgolj zato, ker je bila cenitev iz drugega sodnega postopka uporabljena za ugotovitev vrednosti nepremičnin v izvršilnem postopku, stroški, ki so udeležencu tistega postopka v zvezi s cenitvijo nastali, ne postanejo stroški izvršilnega postopka, v katerem je bila cenitev uporabljena, in ne pomenijo stroškov, za katere velja prednostni vrstni red poplačila po 1. točki prvega odstavka 197. člena ZIZ.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se v točki I izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje pod točko I izreka odločilo, da se iz kupnine, dobljene s prodajo dolžnikovih nepremičnin, ki je znašala 81.000,00 EUR in je bila nakazana na račun Okrožnega sodišča v Mariboru, poplačajo: a) stroški nepremičninske izvršbe, in sicer upniku Republika Slovenija v zadevi I 291/2024 v znesku 171,26 EUR; b) davek, in sicer davek na promet nepremičnin v znesku 1.588,24 EUR in v zadnjem letu zapadle davščine v znesku 24,38 EUR; c) terjatve, in sicer upniku Republika Slovenija v zadevi Z 29/2021 v znesku 79.216,12 EUR. Pod točko II izreka je odločilo, da je izvršba na nepremičnine k.o. ..., parceli *237 in 686/358, končana.

2.Zoper točko I izreka je pravočasno pritožbo vložil upnik, in sicer iz pritožbenih razlogov zmotne uporabe določb materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navedel je, da je z vlogo z dne 25. 11. 2025 kot prednostno terjatev priglasil tudi stroške, ki so nastali z izdelavo cenitvenih poročil cenilca A. A. in B. B. in so bili upniku priznani ter dolžnici v znesku 1.154,58 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v plačilo naloženi s sklepom Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici I 232/2021 z dne 21. 11. 2022. Navedeni cenitveni poročili sta bili sicer izdelani v že ustavljenem izvršilnem postopku I 232/2021, a sta bili za potrebe ugotovitve vrednosti dolžničinih nepremičnin na podlagi sedmega odstavka 178. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) uporabljeni tudi v predmetnem izvršilnem postopku. Upnik je opozoril, da so bili stroški, ki so sicer nastali in bili s sklepom z dne 21. 11. 2021 odmerjeni v predhodnem, že ustavljenem izvršilnem postopku, potrebni v postopku prodaje dolžničinih nepremičnin v predmetnem postopku, zato bi jih moralo sodišče prve stopnje v skladu s 197. členom ZIZ poplačati kot prednostno terjatev. Brez navedenih cenitvenih poročil do prodaje nepremičnin v predmetnem izvršilnem postopku namreč ne bi moglo priti, saj ne bi bila ugotovljena vrednost nepremičnin, ki sta bili predmet izvršbe. Upnik je sodišču prve stopnje očital, da sprejeta odločitev odstopa od ustaljene sodne prakse, ki širi pomen določila 1. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ. Navedel je, da je Višje sodišče v Ljubljani v sklepu II Ips 132/2017 (pravilno II Ip 132/2017) z dne 8. 3. 2017 sprejelo stališče, da 197. člen ZIZ ne razlikuje med upniki izvršilnega postopka (med upnikom, ki je predlagal prodajo nepremičnin, in ostalimi upniki, ki so pristopili k postopku prodaje) in določa vrstni red poplačila stroškov izvršilnega postopka iz zneska, dobljenega s prodajo. Skliceval se je tudi na sklep VSL II Ip 1760/2017 z dne 12. 7. 2017 in navedel, da iz obrazložitve tega sklepa izhaja, da pravilo iz 197. člena ZIZ ne omogoča razlikovanja med upniki izvršilnega postopka in določa prvenstveni vrstni red poplačila stroškov izvršilnega postopka iz zneska, dobljenega s prodajo, neodvisno od tega, ali gre za stroške upnika v tem izvršilnem postopku ali drugih upnikov in ali se zaradi njihovega poplačila vodi izvršilnih postopek, kar pomeni tako upnika, ki je sprožil ta izvršilni postopek, kot ostalih upnikov (pristopnih, zastavnih). Po mnenju upnika za poplačilo stroškov v vrstnem redu iz 1. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ ni bistveno, ali so stroški upnika nastali v konkretnem izvršilnem postopku, v katerem je bila nepremičnina prodana, ali v predhodnem, že ustavljenem izvršilnem postopku, ampak je ključno, ali so bili stroški potrebni za samo prodajo nepremičnine. Sodišču prve stopnje je zato očital, da je zmotno uporabilo določbo 1. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ, posledično pa tudi zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ko zadevnih stroškov ni opredelilo kot stroškov, ki bi bili potrebni v postopku prodaje konkretnih nepremičnin. Sodišču druge stopnje je predlagal, da izpodbijani sklep v točki I izreka spremeni tako, da bo vseboval odločitev, da se pod točko a) kot stroški nepremičninske izvršbe poplačajo tudi stroški upnika v višini 1.547,13 EUR, podrejeno pa, da izpodbijani sklep v točki I izreka razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Zahteval je tudi povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Drži pritožbena navedba, da je upnik v svoji prijavi terjatve kot prednostno terjatev priglasil tudi stroške izdelave cenitvenih poročil po sklepu Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici I 232/2021 z dne 21. 11. 2022 v višini 1.154,58 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, skupaj 1.547,13 EUR. Prav tako drži, da je sodišče tržno vrednost prodanih nepremičnin ugotovilo na podlagi cenitvenih poročil, ki sta bili izdelani v predhodnem, že ustavljenem izvršilnem postopku I 232/2021. Vendar pa je zmotno stališče upnika, da bi moralo sodišče prve stopnje stroške cenitev, ki so bili upniku priznani in dolžnici v plačilo naloženi s sklepom I 232/2021 z dne 21. 11. 2022, upoštevati kot stroške izvršilnega postopka in jih poplačati kot prednostno terjatev na podlagi 1. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ.

5.Čeprav je sodišče ugotovitev tržne vrednosti nepremičnin oprlo na cenitveni poročili, izdelani v predhodnem izvršilnem postopku, in čeprav posledično drži, da so bili stroški, ki so upniku v zvezi z izdelavo cenitvenih poročil nastali v tistem postopku, posredno potrebni za predmetno izvršbo, teh stroškov ni mogoče šteti kot stroškov tega postopka nepremičninske izvršbe, ki se poplačajo kot prednostna terjatev na podlagi 1. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ. Kot izvršilni stroški se na podlagi te določbe namreč poplačajo le stroški, ki so nastali v postopku izvršbe na nepremičnino, v okviru katerega je bila prejeta kupnina, ki je predmet delitve oziroma iz katere se opravlja poplačilo, in sicer bodisi v vodilni bodisi v pristopljenih zadevah1, pri čemer se kot stroški nepremičninske izvršbe poleg izvršilnih stroškov, ki so nastali izvršilnim upnikom iz vodilne oziroma pristopljenih zadev, upoštevajo tudi stroški, ki so v konkretnem izvršilnem postopku nastali zastavnim upnikom (npr. s priglasitvijo terjatve2, z udeležbo na razdelitvenem naroku3). Stroški, ki so v zvezi s cenitvijo v izvršilnem postopku prodanih nepremičnin nastali v drugem, že ustavljenem izvršilnem postopku, pa niso taki stroški.

6.Možnost uporabe cenitve nepremičnin, ki je bila predhodno izdelana v drugem sodnem postopku, je v sedmem odstavku 178. člena ZIZ predvidena prav z namenom, da v tekočem izvršilnem postopku ne nastanejo stroški cenitve. Pri tem niti ni nujno, da prejšnja cenitev izvira iz predhodnega izvršilnega postopka, ki se je vodil zaradi prodaje istih nepremičnin (kot je to primer v obravnavani zadevi), ampak lahko izvira tudi iz druge vrste postopka (pravdnega, nepravdnega, kazenskega ...), ki se je lahko vodil med drugimi strankami. Zgolj zato, ker je bila cenitev iz drugega sodnega postopka uporabljena za ugotovitev vrednosti nepremičnin v izvršilnem postopku, stroški, ki so udeležencu tistega postopka v zvezi s cenitvijo nastali, ne postanejo stroški izvršilnega postopka, v katerem je bila cenitev uporabljena, in ne pomenijo stroškov, za katere velja prednostni vrstni red poplačila po 1. točki prvega odstavka 197. člena ZIZ. V primeru, ko ima upravičenec do povrnitve stroškov cenitve, nastalih v predhodnem postopku, v izvršilnem postopku tudi položaj zastavnega upnika in se njegova na hipoteki temelječa poplačilna pravica razteza tudi ne te stroške, pa lahko poplačilo teh stroškov prejme v okviru poplačila svoje terjatve v vrstnem redu hipoteke, vknjižene pri prodani nepremičnini, po določbi četrtega odstavka 198. člena ZIZ. Tudi v primeru, ko izvršilno sodišče tržno vrednost nepremičnin v izvršilnem postopku ugotovi na podlagi cenitve, izdelane v drugem sodnem postopku, tako ostane položaj upravičenca do povrnitve stroškov, ki so nastali v zvezi s cenitvijo nepremičnin v drugem sodnem postopku, v zvezi z njegovo pravico do poplačila teh stroškov iz kupnine enak, kot če bi bila v izvršilnem postopku izdelana nova cenitev nepremičnine in cenitev iz drugega sodnega postopka ne bi bila uporabljena.

7.Drugačno stališče ne izhaja niti iz sodne prakse, in sicer tudi ne iz odločb, na kateri se je skliceval upnik. Niti v sklepu VSL II Ip 132/2017 z dne 8. 3. 2017 niti v sklepu VSL II Ip 1760/2017 z dne 12. 7. 2017 se sodišče namreč ni opredelilo do poplačila stroškov, ki bi nastali v okviru kakšnega drugega postopka kot postopka, v okviru katerega je bila opravljena prodaja nepremičnin.

8.Sodišče prve stopnje je tako odločilo pravilno in skladno z določbo 1. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ, ko pod točko I/a izreka v okviru poplačila prednostnih terjatev iz naslova stroškov izvršilnega postopka ni upoštevalo tudi terjatve iz naslova stroškov cenitev po sklepu I 232/2021 z dne 21. 11. 2022. Sodišče druge stopnje, ki tudi kršitev, na obstoj katerih mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), ni ugotovilo, je zato pritožbo upnika kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani točki I izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9.Stroškov neutemeljene pritožbe ni mogoče šteti kot za postopek potrebnih stroškov, zato jih mora upnik kriti sam (peti odstavek 38. člena ZIZ).

-------------------------------

1Tako tudi VSL sklep II Ip 132/2017 z dne 8. 3. 2017, VSL sklep I Ip 742/2022 z dne 7. 7. 2022.

2VSL sklep II Ip 1760/2017 z dne 12. 7. 2017; VSK sklep II Ip 479/2017 z dne 9. 1. 2018.

3VSL sklep II Ip 1760/2017 z dne 12. 7. 2017.