Jedro

Začasna odredba se izda na podlagi verjetno izkazane terjatve (ob upoštevanju tudi ostalih pogojev, ki pa v tej zadevi niso sporni - prvi odstavek 270. člena ZIZ), to pa pomeni, da se v postopku za izdajo začasne odredbe ne dokazujejo posamezna dejstva, ampak se ugotavlja le njihova verjetnost. Začasna odredba pa le začasno, do dokončne odločitve v sporu uredi določena razmerja med pravdnima strankama.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem zavrnilnem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom o začasni odredbi je sodišče prve stopnje pod I tožencu naložilo, da je dolžan tožnici plačati za mesec marec 2006 še preživnino v znesku

7.742,00 SIT, za mesec april in maj 2006 pa v znesku

10.000,00 SIT mesečno od 01.06.2006 do 31.05.2007, vendar najdlje do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka pa je dolžan plačevati preživnino v znesku

42.000,00 SIT mesečno. Pod II je dovolilo izvršbo in zavarovanje zahtevka iz 1. točke, pod III pa je Dopolnitev predloga za izdajo začasne odredbe z dne

01.06.2006 v presežku zavrnilo.

Zoper 3. točko sklepa, to je zoper zavrnilni del vlaga pravočasno pritožbo tožnica. Uveljavlja pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da je toženec tožnici dolžan za obdobje od 01.06.2006 do 31.05.2007 na račun preživnine plačevati 60.000,00 SIT, enako v zavarovanje zahtevka.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V tem pravdnem postopku tožnica uveljavlja denarno terjatev.

Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnica za verjetno izkazala obstoj svoje terjatve, kakor tudi pogoj iz tretjega odstavka 270. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ.

Začasna odredba se izda na podlagi verjetno izkazane terjatve (ob upoštevanju tudi ostalih pogojev, ki pa v tej zadevi niso sporni - prvi odstavek 270. člena ZIZ), to pa pomeni, da se v postopku za izdajo začasne odredbe ne dokazujejo posamezna dejstva, ampak se ugotavlja le njihova verjetnost. Začasna odredba pa le začasno, do dokončne odločitve v sporu uredi določena razmerja med pravdnima strankama. Sodišče prve stopnje tako o zadevi ni odločilo dokončno, temveč le začasno, da je lahko v najkrajšem času zavarovalo tožničine interese v obsegu, ki je bil v dotedanjem postopku verjetno izkazan.

Sodišče prve stopnje je glede na dejanske ugotovitve, ki jih je lahko sprejelo iz podatkov spisa in lastnih izkušenj pravilno zaključilo, da je znesek, ki ga tožnica verjetno potrebuje za kritje svojih potreb, pri čemer je nesporno, da ji za stanovanje in stroške v zvezi s tem ni potrebno prispevati ničesar, 42.000,00 SIT mesečno (20.000,00 SIT za prehrano, 10.000,00 SIT za oblačila, 5.000,00 SIT za higienske pripomočke in

7.000,00 SIT za ostale izdatke). Natančno višino preživnine bo sodišče določilo po izpeljanem dokaznem postopku, ko bo ugotovilo vsa za to pravdno zadevo pomembna dejstva.

Pritožbena navedba, da je tožnica po vložitvi predloga za izdajo začasne odredbe 08.03.2006 ugotovila, da bo toženec po prejemu začasne odredbe za njeno preživljanje prispeval izključno v denarju in to znesek, ki mu ga bo naložilo sodišče, pomeni nedopustno pritožbeno novoto, saj tožnica tega v svoji modifikaciji in dopolnitvi predloga za začasno odredbo z dne 01.06.2006 ni trdila, v pritožbi pa tudi ne pove, zakaj tega ne bi mogla storiti (prvi odstavek 337. člena ZPP). Zato takšna pritožbena izvajanja na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje ne morejo vplivati.

Pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa ob uradnem preizkusu zadeve tudi ni našlo tistih bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato je na podlagi določila 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Izrek o stroških je odpadel, ker jih tožeča stranka ni priglasila.