Jedro

Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so očetovi dohodki nekoliko višji od materinih in ker mati sama skrbi za otroke, ki ima večje potrebe, je utemeljen tožbeni zahtevek na višji preživnini, kljub rojstvu novega otroka na toženčevi strani.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in zvišalo preživnino tako, da znaša za T. B. 13.000,00 SIT mesečno za čas od 15.2.1997 do 31.8.1997 in od 1.9.1997 dalje 16.000,00 SIT mesečno. Za G. je zvišalo preživnino od 15.2.1997 tako, da znaša 13.000,00 SIT mesečno. Odločilo je tudi o pravdnih stroških in jih naložilo toženi stranki v znesku 31.167,00 SIT. Presežek tožbenega zahtevka, to je do 18.000,00 SIT pa je zavrnilo.

Proti sklepu o pravdnih stroških se pritožuje tožeča stranka. Meni, da je tožeča stranka v celoti uspela, saj toženec ni pristal na nikakršno zvišanje in ni mogoče šteti, da je uspel v pravdi s 25 %.

Proti sodbi pa se pritožuje tožena stranka nad zneskom 14.000,00 SIT za T. in nad zneskom 10.000,00 za G.. Pritožuje se iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Meni, da je podana bistvena kršitev določb ZPP, ker sodišče pve stopnje ni obrazložilo odločitve o pravdnih stroških. Sodišče je zmotno upoštevalo dohodke za toženo stranko in naslova regresa in prehrane. Ni pravilno ugotovljeno, da zasluži 95.491,00 SIT, saj gre za materialni strošek in ne za plačo. Toženec je dolžan prispevati tudi za tretjega otroka, ki potrebuje zaradi zdravstvenega stanja višjo oskrbo, mati otrok pa drugih preživninskih obveznosti nima. Prejema otroški dodatek 13.366,00 SIT, česar sodišče ni upoštevalo. Zapisalo pa je, da bi toženec moral prispevati vsaj polovico minimalnih stroškov. Če k minimalnim stroškom prištejemo otroški dodatek, ti presegajo višino stroškov. Sodišče šteje, da toženec živi s sedanjo partnerko v lastniškem stanovanju in ne upošteva, da tožnika z materjo živita v stanovanjski hiši, ki je skupno premoženje staršev. Pravdni stroški so nepravilno odmerjeni, saj je tožeča stranka uspela z 52 % svojega zahtevka.

Na vročeni pritožbi nasprotnika nista odgovorila.

O pritožbi tožeče stranke: Ker obe pravdni stranki izpodbijata odločitev o pravdnih stroških, velja odgovor v tem delu obema. Tožena stranka trdi, da sodba sodišča prve stopnje nima razlogov o odločitvi o pravdnih stroških glede uspeha. Sodišče prve stopnje je zapisalo, da je odločilo o pravdnih stroških glede na uspeh. Nato je ocenilo, da je uspeh tožeče stranke 75 %, tožene pa 25. S tem je odločba o stroških zadost obrazložena in ni podana zatrjevana bistvena kršitev določb ZPP.

Pritožbeno sodišče se pridružuje sodišču prve stopnje, da je uspeh tožeče stranke v pravdi približno 75 % (2. odst. 154. čl. ZPP). Določba 2. odst. 154. čl. govori o delni zmagi v pravdi. Kolikšna je "delna zmaga v pravdi" oceni sodišče prve stopnje glede na doseženi uspeh. V konkretni zadevi je tožeča stranka zahtevala zavrnitev tožbenega zahtevka in celo v prvem postopku uspela. To pomeni, da je v tem delu pravde, do razveljavitve (list. št. 35), tožeča stranka uspela v celoti. Vendar v nadaljevanju postopka tožeča stranak ni uspela v celoti, saj je toženi stranki uspelo dokazati, da je del tožbenega zahtevka neutemeljen. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo celotni potek pravde in ocenilo, da je uspeh tožeče stranke 75 %, uspeh tožene stranke pa 25 %.

O pritožbi tožene stranke: Tožena stranka v tem delu pravde priznava, da je tožbeni zahtevek deloma utemeljen, kar pomeni, da se strinja, da so na strani tožeče stranke nastopile spremenjene okoliščine, ki terjajo zvišanje preživnine (132. čl. ZZZDR, Ur. l. SRS št. 14/89).

Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da odhod otrok v šolo, po 1.9.1997 je namreč T. začela obiskovati srednjo šolo, pomenijo take spremenjene okoliščine, ki zahtevajo višjo preživnino.

Na strani staršev pa je sodišče prve stopnje ocenilo, da so dohodki očeta nekoliko višji, kot so bili predhodno izkazani. Nazadnje je ocenilo dohodke matere tako, da zasluži približno 76.000,00 SIT in dobi otroškega dodatka 13.366,00 SIT za mladoletna tožnika, da znaša očetova plača 60.656,00 SIT in skupaj z regresom in dnevnicami zasluži 95.491,00 SIT. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da bi bile lahko potrebe otrok visoke, vendar glede na premoženjsko stanje staršev v sodbi ugotavlja, da bi znašali minimalni stroški za otroka 25.320,00 SIT za G. in 31.650,00 SIT za T. (po podatkih Centra za socialno delo Trebnje). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je splošno znano, da so stroški za dva šoloobvezna otroka še višji, vendar je treba pritrditi oceni sodišča prve stopnje, da je potrebe treba uvrstiti glede na dohodke obeh staršev. Tudi če upoštevamo otroški dodatek, je porazdelitev preživnine med oba starša pravilen. Ker sta otroka dodeljena v varstvo in vzgojo materi, je treba upoštevati, da mora mati tudi s fizičnim delom in skrbjo vlagati dodatne napore za preživljanje otrok. Tožena stranka se sicer brani, da ima še tretjega otroka, za katerega mora skrbeti. Res je toženčeva plača (upoštevaje čisto plačo brez dodatka za prehrano) nižja kot 95.491,00 SIT, to je le 60.656,00 SIT. Vendar je treba dodati, da gre za taka zneska, da bo moral toženec poskrbeti za dodatno delo in zaslužek, saj nižje preživnine v danih okoliščinah ni mogoče odmeriti. Tožena stranka nima prav, ko trdi, da sodišče ni upoštevalo otroškega dodatka.

Sodišče je to svojo odločitev obrazložilo in kljub temu pravilno odločilo, da mora tožena stranka plačati nekoliko višjo preživnino.

Za preživljanje tretjega otroka pa je dolžna skrbeti tudi njegova mati, ki je po ugotovitvah sodišča prve stopnje zaposlena. Zakonita zastopnica živi sama z otrokoma in mora v celoti nositi svoj del preživninske obveznosti. Tožencu je treba še pojasniti, da dokler ima dva osebna avtomobila, ne more uspeti z ugovorom, da naloženih preživninskih obveznosti ne zmore. Preživljanje otrok ima prednost pred materialnimi dobrinami, zato je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

Ker je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo in ker ni zagrešilo nobene kršitve postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je bilo treba obe pritožbi zavrniti kot neutemeljeni in potrditi sodbo in sklep sodišča prve stopnje (368. čl. ZPP).