Jedro

Pri prenosu gospodarske enote na prevzemnika je treba sprožiti predhodni postopek pri delodajalcu prevzemniku, če je delovno razmerje zaradi prenosa pri njem sporno. Pri tem mora biti pisno opozorilo po prvem in drugem odstavku 204. člena ZDR naslovljeno in podano neposredno pri prevzemniku in ne zadostuje opozorilo podano pri inšpektorju za delo.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišča druge in prve stopnje se razveljavita in se tožba zavrže. Vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožniku dne 31. 5. 2008 ni prenehalo delovno razmerje, sklenjeno za nedoločen čas, temveč še vedno traja pri drugo toženi stranki na delovnem mestu poslovodje bencinskega servisa. Drugo toženi stranki je naložilo, da tožnika pozove nazaj na delo, mu za čas od 1. 6. 2008 dalje do poziva na delo obračuna nadomestilo plače v višini 1.150,00 EUR bruto z vsemi dodatki, plača davke in prispevke in izplača neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 18. v mesecu za pretekli mesec ter regres za letni dopust z zakonskimi zamudnimi obresti od 1. 7. 2008. Podrejeni tožbeni zahtevek zoper prvo toženo stranko pa je zavrnilo. Ugotovilo je, da je prvo tožena stranka s tem, ko je družbi M. d.o.o., iz upravljanja odvzela bencinski servis K., nase prevzela vse obveznosti delavcev iz delovnih razmerij, ki jih je nato prenesla na drugo toženo stranko kot prevzemnika upravljanja bencinskega servisa. Pogodba o partnerskem upravljanju bencinskega servisa je bila sklenjena 28. 5. 2008, takrat pa je drugo tožena stranka prevzela vse obveznosti iz delovnega razmerja do tožnika. Drugo toženo stranko je treba v spornem primeru šteti za prevzemnika obveznosti v skladu s 73. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji).

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je zavrnilo pritožbo drugo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je vložila revizijo drugo tožena stranka. Uveljavlja vse revizijske razloge iz 370. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji). Navaja, da bi se morala tožba prvenstveno zavreči, ker niso bile izpolnjene procesne predpostavke po prvem in drugem odstavku 204. člena ZDR. Tožnik namreč ni nikoli na delodajalca naslovil zahtevka o ugotovitvi delovnega razmerja, temveč je le preko svoje pooblaščenke inšpektorju za delo podal izjavo, da določbe 73. člena ZDR veljajo tudi zanj. Med družbo M. d.o.o. in njo ni ni bilo pogodbenega oziroma na predpisu temelječega drugega razmerja, ki bi upravičeval uporabo 73. člena ZDR o zakonskem prehodu delavcev M. d.o.o. k njej zaradi spremembe delodajalca. Sodišči nista upoštevali dejstva, da je imela zaposlena že 2 delavca pred sklenitvijo pogodbe o upravljanju bencinskega servisa. Po določbi 22. člena ZDR je imela svobodno odločitve, s kom bo sklenila pogodbo o zaposlitvi. Tožnik ni dokazal pogodbe o zaposlitvi z njeno predložitvijo. Bil je direktor družbe M. d.o.o., ki je opravljala tudi druge dejavnosti. Direktorja se ne more enostavno šteti za delavca prenesenega obrata.

4. Tožnik v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija je utemeljena.

6. Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni.

7. Revidentka utemeljeno navaja, da bi bilo treba tožbo zavreči. Prvi odstavek 204. člena ZDR določa, ima delavec pravico pisno zahtevati, da delodajalec kršitev odpravi oziroma da svoje obveznosti izpolni, če meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali krši katero od njegovih pravic iz delovnega razmer. Če delodajalec v nadaljnjem roku osmih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi delavca ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti oziroma odpravo kršitev s strani delodajalca, zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem (drugi odstavek 204. člena ZDR).

8. Zakon torej terja od delavca, da v primeru kršitve svoje pravice najprej pisno opozori delodajalca, če pa ta ne izpolni njegove zahteve v določenem roku, delavec pridobi procesno pravico za vložitev tožbe zaradi varstva pravice iz delovnega razmerja. Pisno opozorilo in spoštovanje roka iz drugega odstavka 204. člena predstavljajo procesne predpostavke za vložitev tožbe za varstvo delavčeve pravice. Če te niso izpolnjene, sodišče po predhodnem preizkusu tožbo zavrže, ker je bila tožba vložena prezgodaj – brez predhodne obrnitve delavca na delodajalca, ali prepozno po izteku roka (drugi odstavek 42. člena Zakon o delovnih in socialnih sodiščih – ZDSS-1, 274. člen ZPP). V obravnavani zadevi je tožnik nasprotoval dejstvu, da ga revidentka ni sprejela na delo po spremembi delodajalca, ki se je izvršila s prenosom franšize upravljanja bencinskega servisa s strani M. d.o.o., v katerem naj bi bil zaposlen tožnik, na revidentko. Sprememba delodajalca po 73. členu ZDR, ki je posledica dejanskega prenosa gospodarske enote, kot jo je zatrjeval tožnik, predpostavlja zakonski prenos pravic in obveznosti delavcev prenosnika s trenutkom prenosa na prevzemnika. Če je obstoj delovnega razmerja pri prevzemniku sporen, ker ga ta ne želi prevzeti, mora delavec, sprožiti predhodni postopek pri delodajalcu prevzemniku. Nanj mora nasloviti pisno opozorilo v skladu s prvim odstavkom 204. člena ZDR. Sodišči sta nepravilno šteli, da je z izjavo naslovljeno na inšpektorat izpolnjena zakonska zahteva, da od delodajalca zahteva ureditev spornega razmerja po prvem in drugem odstavku 204. člena ZDR. Iz določb prvega in drugega odstavka 204. člena nedvomno izhaja, da mora delavec pisno zahtevo nasloviti na delodajalca in ne na inšpekcijo, ki je upravni organ. Gre za razmerje med delavcem in delodajalcem, pri katerem ima inšpektorat za delo le nadzorstveno in posredovalno vlogo (227. in 228. člen ZDR).

9. Ker procesna predpostavka za vložitev tožbe po drugem odstavku 204. člena ZDR ni bila izpolnjena, sta sodišči druge in prve stopnje s tem v zvezi napačno uporabili materialno pravo, zato je revizijsko sodišče ob smiselnem upoštevanju določb 379. člena ZPP sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavilo in tožbo zavrglo.

10. Ker je revidentka v sporu v celoti uspela, iz postopka pa ne izhaja, da bi tožnik zlorabljal procesne pravice, se odločitev o stroških postopka spremeni tako, da vsaka stran nosi svoje stroške postopka (165. člen ZPP v zvezi s petim odstavkom 41. člena ZDSS-1)