Jedro

Iz razlogov izpodbijanega sklepa v zvezi z legitimacijo upnice za vložitev predloga izhaja le navedba, da je sodišče prve stopnje na podlagi izida dokaznega postopka upnici priznalo procesno legitimacijo na podlagi 231. člena ZFPPIPP, ker je verjetno izkazala svojo terjatev do dolžnice, dolžnica pa je obstoj terjatve ter zamudo z izpolnitvijo tudi izrecno priznala.

Dolžnica v pritožbi sodišču prve stopnje utemeljeno očita, da v razlogih sklepa ni navedlo razlogov o vseh odločilnih dejstvih. Dolžnica je obstoj terjatve ter zamudo s plačilom res priznala, vendar je tudi trdila, da gre za zelo stare terjatve, ki so nastale pred začetkom stečajnega postopka, ki se je vodil nad njo kot s. p. Upnici je očitala, da nima upravnega odbora, ter da zato tudi ni mogla pooblastiti odvetnika, da zoper njo sedaj predlaga postopek osebnega stečaja.

Da bi obrazložitev sklepa o začetku postopka osebnega stečaja zoper dolžnico v konkretnem primeru zadostila standardu obrazloženosti, bi glede podane legitimacije upnice po stališču pritožbenega sodišča moralo sodišče prve stopnje v razlogih sklepa navesti vsa odločilna dejstva.

Dolžničina izjava, da želi tudi stare terjatve „podjetja“ poravnati, ne pomeni, da se sodišču prve stopnje ne bi bilo treba opredeliti do vprašanja, kako je končan stečajni postopek vplival na obveznost dolžnice, da terjatev plača upnici.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje začelo postopek osebnega stečaja nad dolžnico A. A. in za upravitelja imenovalo B. B. 2. Dolžnica se je zoper sklep pravočasno pritožila. Navedla je, da ga izpodbija v celoti in iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti pa vztraja, da upnik ni aktivno legitimiran za vložitev predloga. Navedla je, da terjatve, ki so stare petnajst, dvajset in tudi več let, izvirajo iz obdobja, ko sta se z možem ukvarjala s taksi prevozi. Na svoje ime je imela za to dejavnost registriran s. p., ki pa je končal v stečaju. Izpodbijala je tudi dejansko stanje v zvezi z zaključkom, da je nelikvidna. Sodišču je predlagala, da njeni pritožbi ugodi, upnikov predlog zavrže ali zavrne, sklep o začetku postopka razveljavi in postopek ustavi. Za čas do odločitve o pritožbi pa je sodišču predlagala, da naj naroči upravitelju, da ne izvaja nobenih dejanj v stečaju. Opozorila je tudi na povezanost odločitve s sklepom o izterjavi stalnih prejemkov. Če je predlog za začetek stečajnega postopka nedovoljen oziroma neutemeljen in niso podani pogoji za vodenje postopka, potem je treba razveljaviti tudi vse sklepe sprejete na podlagi nezakonitega sklepa.

3. Predlagateljica Posojilnica C., je odgovorila na pritožbo dolžnice zoper sklep o začetku postopka osebnega stečaja (po pooblaščencu D. D., odvetniku v ...), da ni utemeljena, zaradi česar je pritožbenemu sodišču predlagal, da jo zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Postopek osebnega stečaja se vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih (prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP). Če ni v oddelku 5.11 tega zakona drugače določeno, se za postopek osebnega stečaja smiselno uporabljajo pravila, določena v oddelkih 5.1 do 5.10 tega zakona (prvi odstavek 383. člen ZFPPIPP).

6. O začetku postopka osebnega stečaja odloči sodišče na predlog upravičenega predlagatelja za začetek postopka (prvi odstavek 230. člena ZFPPIPP), po uradni dolžnosti pa le, če tako določa zakon (drugi odstavek 230. člena ZFPPIPP).V skladu z določbo 3. točke 231. člena ZFPPIPP je upravičen vložiti predlog za začetek stečajnega postopka upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika, proti kateremu predlaga začetek postopka, in okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca.

7. Iz razlogov izpodbijanega sklepa v zvezi z legitimacijo upnice za vložitev predloga izhaja le navedba, da je sodišče prve stopnje na podlagi izida dokaznega postopka upnici priznalo procesno legitimacijo na podlagi 231. člena ZFPPIPP, ker je verjetno izkazala svojo terjatev do dolžnice, dolžnica pa je obstoj terjatve ter zamudo z izpolnitvijo tudi izrecno priznala.

8. Dolžnica v pritožbi sodišču prve stopnje utemeljeno očita, da v razlogih sklepa ni navedlo razlogov o vseh odločilnih dejstvih. Dolžnica je obstoj terjatve ter zamudo s plačilom res priznala, vendar je tudi trdila, da je bila v poslovnem razmerju s Posojilnico E., ne pa z upnico. Trdila je, da gre za zelo stare terjatve, ki so nastale pred začetkom stečajnega postopka, ki se je vodil nad njo kot s. p. Upnici je očitala, da nima upravnega odbora, ter da zato tudi ni mogla pooblastiti odvetnika, da zoper njo sedaj predlaga postopek osebnega stečaja.

9. Da bi obrazložitev sklepa o začetku postopka osebnega stečaja zoper dolžnico v konkretnem primeru zadostila standardu obrazloženosti, bi glede podane legitimacije upnice po stališču pritožbenega sodišča moralo sodišče prve stopnje v razlogih sklepa najprej navesti vsa odločilna dejstva, in sicer kaj je predmet obveznosti, podlago za nastanek obveznosti in kdaj je obveznost zapadla ter višino glavnice in obresti, nato pa še obrazložiti, ali je prvotna upnica prenehala ter na kakšen način je predlagateljica izkazala univerzalno pravno nasledstvo. Odgovoriti bi moralo tudi na trditve dolžnice, da naj upnica ne bi imela upravnega odbora, ki bi lahko pooblaščencu podpisal pooblastilo za vložitev predloga.

10. V kolikor bi ugotovilo, da je terjatev nastala pred začetkom stečajnega postopka, ki ga je Okrožno sodišče v Celju začelo (glede na uradno objavo iz Uradnega lista RS št. 125-127 z dne 19. 12. 2003) s sklepom St ... z dne 9. 12. 2003 zoper dolžnico A. A. s. p., pa bi se moralo sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi materialnega prava opredeliti tudi do spornega vprašanja, ali je sporna terjatev upnice prenehala s končanjem stečajnega postopka St ... Upnica je namreč trdila, da njena terjatev, kljub temu, da je nastala pred začetkom stečajnega postopka, po končanju stečajnega postopka ni prenehala, sodišče prve stopnje pa se do tega vprašanja ni opredelilo.

11. Dolžničina izjava, da želi tudi stare terjatve „podjetja“ poravnati, ne pomeni, da se sodišču prve stopnje ne bi bilo treba opredeliti do vprašanja, kako je končan stečajni postopek St ... vplival na obveznost dolžnice, da terjatev plača upnici, saj je dolžnica upravičenju upnice predlagati postopek osebnega stečaja nad njo nasprotovala tudi s trditvami, da gre za dvajset in več let stare terjatve, ki so nastale v zvezi z neuspelo dejavnostjo taksi prevozov. Iz pogodbe, ki jo je priložila upnica pa ravno izhaja, da je dala upnica posojilo dolžnici za nakup taksi vozil, torej za določeno gospodarsko dejavnost. Ker izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov o teh odločilnih dejstvih, odločitve tudi v tej luči ni mogoče preizkusiti. Ob tem pritožbeno sodišče še dodaja, da bi v zvezi s poročilom o premoženjskem stanju, ki ga je dolžnica priložila svojemu ugovoru zoper upničin predlog, in v katerem je navedla, da ji je določeno premoženje ostalo po zaključku prejšnjega stečajnega postopka, moralo sodišče prve stopnje pred odločitvijo o začetku postopka osebnega stečaja razčistiti tudi vprašanje obsega dolžničinega premoženja. V ta namen pa bo moralo tudi ugotoviti na kakšen način je bil končan stečajni postopek St ...

12. Pritožbeno sodišče je presodilo, da ugotovljene bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP samo ne more odpraviti. Glede na navedeno je pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

13. V kolikor bo sodišče v ponovljenem postopku na podlagi presoje vseh relevantnih dejstev ugovore dolžnice glede dovoljenosti predloga in upravičenosti predlagateljice zavrnilo in zaključilo, da je upnica verjetno izkazala vse pogoje iz 3. točke 231. člena ZFPPIPP, pa naj upoštevaje tudi vsa relevantna dejstva za presojo dolžničine insolventnosti, te še enkrat oceni in jih tudi obrazloži tako, da bo odločitev mogoče preizkusiti.