Jedro

Ob vprašanju, ali je neko delo plagiat, je treba biti vselej pozoren na to, kolikšna je avtorjeva determiniranost z občo idejo določenega predmeta (v konkretnem primeru: s posteljo, omaro...).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v ponovljenem sojenju zavrnilo tudi zahtevek tožnice za plačilo civilne kazni zaradi kršitve avtorske pravice.

Proti sodbi se pritožuje tožnica. V pritožbi uveljavlja razloga nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Sodišču predlaga, naj sodbo spremeni in zahtevku ugodi ali pa naj jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožnica povzema razloge sodbe sodišča prve stopnje ter navaja, da gre pri njenem projektu in pri projektu drugotožene stranke res za nekaj razlik, vendar pa je v svoji pripravljalni vlogi z dne 16.2.2006 podrobno primerjala pisalni mizi in navedla kar dvanajst identičnih rešitev. Sodišče se s temi podrobnimi primerjavami tožeče stranke sploh ni ukvarjalo oziroma o tem nima nobenih razlogov. Pri jedilni mizi je sodišče ugotovilo različnosti v ovalnem oziroma polkrožnem zaključku, v velikosti miz, podpori konstrukcije mize in zaključkih robov. Toda to, kje je sodišče našlo različna zaključka miz, ni znano. Jedilni mizi pod oznako tožnice M3 in tožene stranke M5 imata popolnoma enak polkrožni zaključek, obe ob polkrožnem zaključku slonita na eni nogi s popolnoma enako izvedbo podnožja v kovinski cevi premera 80 mm in kovinske ploščice 120x120 mm in debeline 6 mm. Detajl zaključka mize je na obeh načrtih identičen, prav tako materiali. Preveč je torej enakosti, da bi ne bilo mogoče govoriti o plagiatu. Tudi pri postelji gre za več enakosti kot razlik. Res sicer ni mogoče zanikati, da se v podrobnostih načrt drugotožene stranke razlikuje od tožničinih načrtov. Toda te razlike zanesljivo niso take, da bi lahko zaradi njih šteli delo drugotožene stranke za novo avtorsko stvaritev. Sodišče je po mnenju pritožbe nekritično sledilo mnenju izvedenca skupaj z njegovimi napakami.

Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Za razumevanje vprašanja, ali in v čem (v kateri prvini) naj bi bila kršena avtorska pravica tožeče stranke, sta pomembni sama narava in vrsta obravnavanega avtorskega dela. Gre za izdelavo načrtov za pohištvo v študentskem domu. Izdelava načrta za pohištvo sama po sebi ni kreacija. Ideja mize, ideja postelje, ideja pohištvenih elementov za sobo in kuhinjo je nekaj, kar je že od davno sestavni del človeške kulture ter se v svojem bistvu ne spreminja. Bistvo mize, postelje ali omare je nekaj, kar je dano vnaprej ter tega osnovnega bistva v avtorskopravnem smislu tudi ni mogoče posnemati (kopirati). Tisti, ki izdela načrt za enega izmed navedenih pohištvenih predmetov, v prvi vrsti posnema občo idejo mize, stola, postelje... (opomba 1) Vprašanje postane kompleksnejše, ko gre za izdelavo pohištva v točno določenem prostoru in za natančneje določen način uporabe.

Na to, kaj je v konkretnem primeru tisti kreativni presežek, ki je lahko tudi predmet avtorskopravnega varstva, odgovarja tudi izvedenčevo stališče v dopolnitvi izvedenskega mnenja, ko odgovarja na pripombe tožeče stranke. Ko pojasnjuje splošno strokovno stališče, pravi, da problem ni v matematični primerjavi, koliko se oba projekta skladata po pravilih variacij, permutacij ali kombinacij, marveč je osnovni problem v oblikovanju. Problem je, kako konstrukcijo udejaniti v določenem materialu kot izraznem sredstvu, torej kot idejo notranje opreme v specifični obliki (glej l.št. 154). V obravnavani zadevi sta tako tožnica kot drugotoženka načrtovali notranjo opreme za študentske domove. Prostori pri obeh so bili primerljivi, način uporabe in tip uporabnikov sta bila identična, sama ideja mize, omare, postelje (glej prejšnji odstavek) pa so v svojem bistvu ne le enaki, marveč gre za eno in isto idejo. Stopnja vnaprejšnje determiniranosti naročenega dela je zatorej izrazito visoka. S tega vidika je zato pomembno izvedenčevo izhodišče (glej l.št. 153), da je ob določeni projektni nalogi, ob določeni ergonometriji, torej ob gabaritih pohištva, prostora za velike ideje, ki bi bile tako različne od že videnega, izredno malo.

Z vsem povedanim je že v znatni meri odgovorjeno tudi na vse pritožbene navedbe tožeče stranke. Ta ves čas postopka (najbolj izrazito v pripravljalni vlogi z dne 16.2.2006, na katero se sklicuje tudi v pritožbi) gradi z drugačnega izhodišča, do katerega se je v dopolnitvi izvedenskega mnenja opredelil tudi izvedenec. Če se sodišče prve stopnje do vseh njenih navedb ni izrecno opredelilo, zato še ne gre za pomanjkanje dialoga in zato za bistveno kršitev pravil pravdnega postopka. Tožnici je namreč odgovorjeno s tem, da je pač v konkretni zadevi treba izhajati iz zgoraj navedenega izhodišča (in tako je storilo tudi sodišče prve stopnje), ne pa iz matematične primerjave enako ali celo identično izpeljanih rešitev v enem in drugem projektu. Tisto, kar je bistveno, je, da ne gre za zlorabo tožničinega projekta, za njeno kopiranje, čeprav je cel kup rešitev primerljivih. Takšnega zaključka v prejšnjem pritožbenem postopku ni bilo mogoče preizkusiti. Tokrat je drugače, saj se je prvo sodišče tokrat opredelilo do vseh razlik med projektom tožnice in drugotožene stranke ter predvsem ob strokovni pomoči izvedenca napravilo materialnopravni sklep, da v obravnavani zadevi ne gre za plagiat, ki bi posegal v katerokoli izmed prvin tožničine avtorske pravice (opomba 2).

Pritožba, ki vnovič izpostavlja podobnosti med obema avtorskima deloma, iz zgoraj navedenih razlogov ni utemeljena. Ker ob tem niso podani niti razlogi, na katere je dolžno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Opomba 1: Navedeno seveda ne pomeni, da načrti za te arhitekturne predmete ne morejo bit avtorsko delo. Pritožbeno sodišče na tem mestu le opozarja na vprašanje, kje se začne kreativni, avtorskopravno varovani del takšnega načrta ter kolikšna je determiniranost avtorja z občo idejo določenega predmeta, npr. Postelje.

Opomba 2: Prim. 15. člen Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 21/95 do 139/2006; ZASP) ter celoten tretji oddelek drugega poglavja tega zakona.