Jedro

V primeru začasne odredbe po tretjem odstavku 32. člena ZUS-1 mora biti možnost nastanka težko popravljive škode zatrjevana in izkazana. Zgolj preprečitev posega v pravno sfero tožnika oziroma njegova pravna pričakovanja v zvezi s podelitvijo prve koncesije ne more biti razlog za izdajo začasne odredbe.

Izrek

I. Pritožba tožene stranke se zavrže. II. Pritožbi stranke z interesom Lovske družine B.B. se ugodi in se sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, II U 230/2009-7 z dne 22. 7. 2009, spremeni tako, da se zahteva tožeče stranke za izdajo začasne odredbe zavrne.

III. Tožeča stranka je dolžna stranki z interesom povrniti stroške tega pritožbenega postopka, odmerjene na 125,00 EUR, v 15 dneh od vročitve tega sklepa, po tem roku z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožnik je pri sodišču prve stopnje vložil tožbo zoper odločbi tožene stranke, št. 430-253/2008/912 z dne 10. 6. 2009, s katero je tožena stranka zavrnila njegovo vlogo za dodelitev koncesije za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v lovišču ... z dne 10. 6. 2009,in št. 430-253/2008/911 z dne 10. 6. 2009 s katero je tožena stranka za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v lovišču .... za koncesionarja izbrala Lovsko družino B.B. Hkrati s tožbo je tožnik predlagal tudi izdajo začasne odredbe, s katero naj sodišče odloži izvršitev obeh izpodbijanih odločb, Vladi Republike Slovenije prepove sklenitev koncesijske pogodbe z Lovsko družino B.B. ter odloči, da do pravnomočne sodbe v tem upravnem sporu upravlja z loviščem ... tožeča stranka.

2. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožnikovi zahtevi za izdajo začasne odredbe delno ugodilo in zadržalo izvršitev odločbe tožene stranke z dne 10. 6. 2009, o podelitvi koncesije za trajnostno gospodarjenje z divjadjo Lovski družini B.B. za lovišče ... ter toženi stranki prepovedalo sklenitev koncesijske pogodbe na podlagi navedene odločbe do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu; v preostalem delu pa je zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrnilo.

3. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da je glede na vsebino predloga zahtevo za izdajo začasne odredbe obravnavalo na podlagi tretjega odstavka 32. člena ZUS-1, torej kot ureditveno začasno odredbo. Utemeljenost njene izdaje je verjetno izkazana zaradi zagotovitve učinkovitosti sodnega varstva za primer, če bi bilo kasneje tožbi ugodeno. Tehtalo je med težko popravljivo škodo, ki bi nastala tožniku, ter posledicami za javno korist in nasprotno stranko ter ugotovilo, da izdana začasna odredba ne posega nesorazmerno v javno korist in korist nasprotne stranke, je pa s stopnjo verjetnosti izkazana potreba po taki začasni ureditvi, da se prepreči poseg v pravno sfero tožnika oziroma v njegova pravna pričakovanja glede postopka podelitve prve koncesije.

4. Tožena stranka v pritožbi zoper izpodbijani sklep ugotavlja, da bo z zadržanjem sklenitve koncesijske pogodbe nedvomno prizadeta korist Lovske družine B.B., ki bi z upravljanjem lovišča že morala začeti. Tožeča stranka že upravlja z loviščem ... in bo z ustreznim upravljanjem z loviščem lahko še naprej normalno delovala ter ne bo utrpela nobene škode, stranki z interesom pa bi nesklenitev pogodbe povzročila škodo. Vrhovnemu sodišču predlaga razveljavitev sklepa in zavrnitev zahteve za izdajo začasne odredbe v celoti.

5. Stranka z interesom (Lovska družina B.B.) v pritožbi zoper izpodbijani sklep navaja, da sodišče prve stopnje, ki je izdalo regulacijsko začasno odredbo, ni ugotovilo ter ocenilo zatrjevane težko popravljive škode ter ni presojalo in obrazložilo izdaje začasne odredbe glede na verjetnosti uspeha tožbe, zato napadeni sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih. Prav tako ni obrazložilo, s čim naj bi bila prizadeta javna korist v primeru neizdaje začasne odredbe. Prizadetost javne koristi je namreč treba ocenjevati v smislu zagotavljanja ustreznega upravljanja z divjadjo in loviščem, ne pa z morebitnimi odškodninskimi zahtevki strank tega upravnega spora. Za varovanje javnih koristi pa sta registrirani in usposobljeni tako tožeča stranka kot pritožnica. Materialna škoda, ki jo zatrjuje tožeča stranka, sama zase tudi ne predstavlja težko popravljive škode. V okviru „testa sorazmernosti“ pa sta bili stranki neenako obravnavani, kar predstavlja kršitev ustavne pravice iz 22. člena Ustave RS, saj sodišče ni uporabilo enakih kriterijev za vse udeležence postopka. Sodišče prve stopnje se tudi ni ukvarjalo z ugovorom pritožnice, da bi izdaja predlagane začasne odredbe vplivala na njeno osnovno dejavnost - ohranjanje in varstvo divjadi. Pritožnica na podlagi začasne odredbe, kakršna je bila izdana, še naprej ostaja brez svojega lovišča in tako ne more normalno opravljati svoje dejavnosti. Vrhovnemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog za izdajo začasne odredbe zavrne, podrejeno pa, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, tožeči stranki pa naloži povrnitev pritožbenih stroškov.

6. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo ugovarja zatrjevani škodi, ki naj bi jo stranka z interesom utrpela zaradi izdane začasne odredbe, in meni, da je izpodbijani sklep pravilen, saj je izdana začasna odredba nujna zaradi učinkovitosti sodnega varstva. Tudi ob morebitni odpravi izpodbijane odločbe bi stranka z interesom gotovo ne prepustila lovišča v upravljanje tožeči stranki, poleg tega bi zaradi že sklenjene koncesijske pogodbe bilo treba uveljavljati ničnost le-te ter posledično odškodninske zahtevke. Pričakuje, da bo izdana začasna odredba ostala v celoti v veljavi.

K 1. točki izreka:

7. Pritožba tožene stranke ni dovoljena.

8. Po določbi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 lahko dejanja v postopku s pritožbo opravlja stranka samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Ustavnost te določbe je presojalo Ustavno sodišče RS, ki je v odločbi U-I-69/2007 z dne 4. 12. 2008 (Ur. l. RS, št. 119/2008) ugotovilo, da ni v neskladju z Ustavo RS.

Glede na določbo prvega odstavka 22. člena ZUS-1 se za vprašanje postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, primerno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Ta v četrtem odstavku 86. člena določa, da sme pravdno dejanje v postopku opravljati tudi stranka sama ali njen zakoniti zastopnik v primerih, če ima ta opravljen pravniški državni izpit. 9. Po določbi četrtega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 pritožba ni dovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice.

10. V obravnavanem primeru sta pritožbo tožene stranke podpisala C.C., vodja oddelka, in D.D, višji svetovalec III, pri čemer se v pritožbi ne zatrjuje in tudi z ničemer ne dokazuje, da naj bi kdo od njiju imel opravljen pravniški državni izpit. Zato je treba šteti, da je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima, glede na to je bilo treba pritožbo tožene stranke na zgoraj navedeni pravni podlagi zavreči. K 2. točki izreka:

11. Pritožba Lovske družine B.B. je utemeljena.

12. Na podlagi določbe drugega odstavka 32. člena ZUS-1 sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank. Na podlagi določbe tretjega odstavka 32. člena ZUS-1 pa lahko tožnik iz razlogov iz drugega odstavka zahteva tudi izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetna izkaže za potrebno.

13. Začasna odredba predstavlja nujni ukrep, s katerim sodišče, ob izpolnjenih zakonskih pogojih (začasno) odloži izvršitev dokončnega upravnega akta oziroma na ustrezen način začasno uredi sporno upravno razmerje. Odločanje o začasni odredbi zahteva restriktiven pristop. Stranka, ki zahteva izdajo začasne odredbe, mora že v sami zahtevi konkretno navesti vse okoliščine in vsa dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek in višino škode, predvsem pa mora izkazati, da je taka škoda zanjo težko popravljiva. Če predlaga ureditveno začasno odredbo (tretji odstavek 32. člena ZUS-1), pa mora poleg navedenega še konkretno predlagati, na kakšen način in kako naj se začasno uredi stanje.

14. Sodišče prve stopnje je po presoji Vrhovnega sodišča neutemeljeno izdalo izpodbijano začasno odredbo. Tudi v primeru začasne odredbe po tretjem odstavku 32. člena ZUS-1 mora namreč biti možnost nastanka težko popravljive škode zatrjevana in izkazana. Zgolj preprečitev posega v pravno sfero tožnika oziroma njegova pravna pričakovanja v zvezi s podelitvijo prve koncesije ne more biti razlog za izdajo začasne odredbe. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožeča stranka v zahtevi za izdajo začasne odredbe ne zatrjuje možnosti nastanka težko popravljive škode zaradi sklenitve koncesijske pogodbe z drugo lovsko družino in razveljavitve te pogodbe ob morebitnem uspehu v tem upravnem sporu, oziroma se ne sklicuje na učinkovitost sodnega varstva - to navaja v odgovoru na pritožbo. Take škode tudi z ničemer ne dokazuje. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ne pojasni, za kakšno škodo naj bi šlo in kaj naj bi škoda v takem primeru predstavljala. Samo poseg v pravno sfero in pravna pričakovanja, ob upoštevanju koristi nasprotne stranke (v obravnavanem primeru pritožnice), ki so tako rekoč identične koristim tožnice (načelo sorazmernosti), pa po presoji Vrhovnega sodišča ne utemeljujejo izdaje ureditvene začasne odredbe, kakršna je bila izdana.

15. Škoda, ki pa jo tožeča stranka v zahtevi za izdajo začasne odredbe zatrjuje, ni izkazana do stopnje verjetnosti, da bi bilo mogoče izdati predlagano začasno odredbo. Zatrjevani zmanjšani prihodki, ki naj ne bi mogli pokriti vseh stroškov v zvezi z opravljanjem dejavnosti tožeče stranke, iz predloženih listin niso razvidni, ravno tako ni razvidno, da bi zatrjevana škoda za tožnika in opravljanje njegove dejavnosti predstavljala težko popravljivo škodo.

16. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi določbe 3. točke tretjega odstavka 80. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 spremenilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje tako, da je zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrnilo, saj glede na vsebino vložene zahteve ter predloženo dokumentacijo niso izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe iz drugega oziroma tretjega odstavka 32. člena ZUS-1. K 3. točki izreka:

17. Ker je pritožbeno sodišče spremenilo odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, je na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP odločilo tudi o stroških postopka (v zvezi z začasno odredbo). Na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP je tožeči stranki naložilo plačilo stroškov stranke z interesom, ki jih je sodišče odmerilo na 125,00 EUR. Sodišče je stranki z interesom priznalo na podlagi tarifne številke 3220 nagrado 50,00 EUR (postopek z rednimi pravnimi sredstvi – zoper druge odločbe – nagrada za postopek), na podlagi tarifne številke 6002 pavšalni znesek 20,00 EUR (pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev), oboje povečano za DDV (14,00 EUR) ter stroške za plačano takso v višini 41,00 EUR.