Jedro

Do izteka poskusnega dela, komisija, ki je spremljala in ocenjevala delo, ni mogla dati pozitivnega mnenja o njegovem poskusnem delu, ker zahtev za delo v prometu ni izpolnil. Zato mu je po odločitvah samoupravnih organov tožene stranke pravilno in ob upoštevanju določb 32. in 33. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/77 do 18/88) delovno razmerje prenehalo z dnem dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je ugodilo zahtevku tožeče stranke (predlagatelja) na razveljavitev sklepov samoupravnih organov tožene stranke (udeleženke) o prenehanju delovnega razmerja, ker ni uspešno izpolnila zahtev poskusnega dela.

Drugostopenjsko sodišče je z izpodbijano odločbo ugodilo pritožbi tožene stanke in spremenilo odločbo prvostopenjskega sodišča tako, da je zahtevek tožnika kot neutemeljen zavrnilo.

Zoper pravnomočno odločbo je tožnik vložil pravočasno revizijo na podlagi določb 73. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih, zaradi revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navajal je, da samoupravni organi tožene stranke niso pravilno postopali, ko mu niso omogočili pristopa k popravnemu delu periodičnega izpita. Možnost opravljati popravni izpit so imeli vsi, ki so že dalj časa opravljali to delo, zanj, ki je bil v preizkusnem obdobju, pa so bile zahteve strožje. S tem je bil spravljen v neenakopraven položaj z drugimi, v posledici pa mu je prenehalo delovno razmerje. Zato predlaga, da sodišče reviziji ugodi in spremeni izpodbijano odločbo tako, da njegovemu zahtevku ugodi oziroma podredno, da razveljavi odločbo drugostopenjskega sodišča ter zadevo vrne v novo sojenje.

Revizija je bila v skladu z določbo 390. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90) vročena toženi stranki, ki je nanjo odgovorila, in državnemu tožilstvu, ki se o njej ni izjavilo.

V odgovoru na revizijo je tožena stranka prerekala revizijske navedbe, navajala, da uveljavljani revizijski razlogi niso podani in predlagala, da se revizija kot neutemeljena zavrne.

Revizija ni utemeljena.

Tožeča stranka je revizijo vložila na temelju določb prvega odstavka 73. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, št. 19/94). Tretji odstavek 73. člena istega zakona določa, da revizijsko sodišče preizkusi revizijsko odločbo samo v tistem delu, ki se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. To pomeni, da sodišče samo ni dolžno paziti niti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, niti na pravilno uporabo materialnega prava (386. člen ZPP), mimo v reviziji zatrjevanih revizijskih razlogov. Revizijsko sodišče ugotavlja, da tožeča stranka v reviziji izpodbija samo zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v zvezi z delom komisije, ki je spremljala in ocenjevala poskusno delo, kar nato poveže z revizijskim razlogom zmotne uporabe materialnega prava. Vendar pa v spornem primeru sploh ne more biti pravno relevantno vprašanje, na kakšen način so se izobraževali drugi delavci tožene stranke, kako so opravljali periodične izpite in pod kakšnimi pogoji. Zato v tem primeru sploh ni možna uporaba tistih določb pravilnika, ki jih v reviziji navaja revident. Za odločitev v tem primeru je pomembno dejstvo, da je revident bil na poskusnem delu in je pri njem bilo pomembno samo, ali je izpolnil zahteve poskusnega dela ali ne. Pri njem ni šlo za stalno obliko izobraževanja, ki je bila za točno določene delavce v potniškem prometu obvezna, in zato je bilo edino pomembno vprašanje, na katerega je bilo treba dobiti odgovor, kaj je o njegovem delu v poskusni dobi ugotovila komisija za spremljanje in ocenjevanje uspešnosti poskusnega dela. Iz dokazov izvedenih v postopkih je razvidno, in tega tudi sam revident ne zanika, da do izteka poizkusnega dela, komisija, ki je spremljala in ocenjevala njegovo delo, ni mogla dati pozitivnega mnenja o njegovem poskusnem delu, ker zahtev za delo v prometu (vlakovnega odpravnika) ni izpolnil. Zato mu je po odločitvah samoupravnih organov tožene stranke pravilno in ob upoštevanju določb 32. in 33. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/77 do 18/88) delovno razmerje prenehalo z dnem dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja.

Način ugotavljanja uspešnosti opravljenega poskusnega dela s strani komisije, kar revident v bistvu izpodbija, pa kot je že bilo povedano, predstavlja ugotavljanje dejanskega stanja, ki ga niti glede na določbo 73. člena ZDSS niti glede na določbo tretjega odstavka 385. člena ZPP ni mogoče obravnavati kot revizijski razlog. Zato revizijsko sodišče, ob upoštevanju ugotovljenih dejstev, navedenih v izpodbijani odločbi, ugotavlja, da je bila zavrnitev tožnikovega zahtevka materialnopravno pravilna in da zato ni utemeljena revizijska trditev, da je bilo v izpodbijani odločbi materialno pravo zmotno uporabljeno.

Revizijsko sodišče je zato revizijo kot neutemeljeno zavrnilo ob upoštevanju določb 393. člena ZPP.

Sodišče je določbe ZPP uporabilo smiselno kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/1/94).