Jedro

Jedro

Jedro

Izgubljen dobiček je razlika med prihodki, ki bi jih oškodovanec ustvaril, če škodnega dohodka ne bi bilo in njegovimi predvidenimi odhodki v tem obdobju. Tožeča stranka bi morala zatrjevati in dokazati, kakšni bi bili njeni pričakovani dohodki in izdatki ob normalnem teku stvari, torej brez očitanega škodnega ravnanja toženih strank, v razmerju z njenimi dejanskimi dohodki in izdatki.

Izgubljen dobiček je razlika med prihodki, ki bi jih oškodovanec ustvaril, če škodnega dohodka ne bi bilo in njegovimi predvidenimi odhodki v tem obdobju. Tožeča stranka bi morala zatrjevati in dokazati, kakšni bi bili njeni pričakovani dohodki in izdatki ob normalnem teku stvari, torej brez očitanega škodnega ravnanja toženih strank, v razmerju z njenimi dejanskimi dohodki in izdatki.

Izgubljen dobiček je razlika med prihodki, ki bi jih oškodovanec ustvaril, če škodnega dohodka ne bi bilo in njegovimi predvidenimi odhodki v tem obdobju. Tožeča stranka bi morala zatrjevati in dokazati, kakšni bi bili njeni pričakovani dohodki in izdatki ob normalnem teku stvari, torej brez očitanega škodnega ravnanja toženih strank, v razmerju z njenimi dejanskimi dohodki in izdatki.

Izrek

Izrek

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani II. in III. točki izreka potrdi.

I.Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani II. in III. točki izreka potrdi.

I.Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani II. in III. točki izreka potrdi.

II.Tožeča stranka nosi sama svoje pritožbene stroške in je dolžna prvotoženki povrniti 484,95 EUR v roku 15 dni, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do plačila.

II.Tožeča stranka nosi sama svoje pritožbene stroške in je dolžna prvotoženki povrniti 484,95 EUR v roku 15 dni, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do plačila.

II.Tožeča stranka nosi sama svoje pritožbene stroške in je dolžna prvotoženki povrniti 484,95 EUR v roku 15 dni, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do plačila.

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je prvotoženka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni plačati 1.394,94 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 15. 2. 2020 dalje do plačila (I. točka izreka). V preostalem je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo plačilo pravdnih stroškov prvotoženke v znesku 1.207,32 EUR, drugotoženke pa v znesku 1.338,10 EUR, vse v roku 15 dni ter z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo prvi dan po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila (III. točka izreka).

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je prvotoženka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni plačati 1.394,94 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 15. 2. 2020 dalje do plačila (I. točka izreka). V preostalem je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo plačilo pravdnih stroškov prvotoženke v znesku 1.207,32 EUR, drugotoženke pa v znesku 1.338,10 EUR, vse v roku 15 dni ter z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo prvi dan po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila (III. točka izreka).

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je prvotoženka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni plačati 1.394,94 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 15. 2. 2020 dalje do plačila (I. točka izreka). V preostalem je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo plačilo pravdnih stroškov prvotoženke v znesku 1.207,32 EUR, drugotoženke pa v znesku 1.338,10 EUR, vse v roku 15 dni ter z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo prvi dan po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila (III. točka izreka).

2.Zoper navedeno sodbo je vložila pravočasno pritožbo tožeča stranka. Sodbo sodišča prve stopnje je izpodbijala v II. in III. točki izreka. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi tožeče stranke ugodi ter izpodbijani del izreka sodbe razveljavi oziroma spremeni tako, da toženkama naloži nerazdelno plačilo vtoževanega zneska, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter pravdnimi stroški. Priglasila je pritožbene stroške.

2.Zoper navedeno sodbo je vložila pravočasno pritožbo tožeča stranka. Sodbo sodišča prve stopnje je izpodbijala v II. in III. točki izreka. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi tožeče stranke ugodi ter izpodbijani del izreka sodbe razveljavi oziroma spremeni tako, da toženkama naloži nerazdelno plačilo vtoževanega zneska, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter pravdnimi stroški. Priglasila je pritožbene stroške.

2.Zoper navedeno sodbo je vložila pravočasno pritožbo tožeča stranka. Sodbo sodišča prve stopnje je izpodbijala v II. in III. točki izreka. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi tožeče stranke ugodi ter izpodbijani del izreka sodbe razveljavi oziroma spremeni tako, da toženkama naloži nerazdelno plačilo vtoževanega zneska, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter pravdnimi stroški. Priglasila je pritožbene stroške.

3.Prvotoženka je vložila odgovor na pritožbo. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbo zavrne in sodbo sodišča prve stopnje potrdi, tožeči stranki pa naloži plačilo stroškov prvotoženke za odgovor na pritožbo v roku 15 dni, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Priglasila je stroške za odgovor na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

3.Prvotoženka je vložila odgovor na pritožbo. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbo zavrne in sodbo sodišča prve stopnje potrdi, tožeči stranki pa naloži plačilo stroškov prvotoženke za odgovor na pritožbo v roku 15 dni, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Priglasila je stroške za odgovor na pritožbo.

3.Prvotoženka je vložila odgovor na pritožbo. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbo zavrne in sodbo sodišča prve stopnje potrdi, tožeči stranki pa naloži plačilo stroškov prvotoženke za odgovor na pritožbo v roku 15 dni, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Priglasila je stroške za odgovor na pritožbo.

5.Z zavrnjenim delom tožbenega zahtevka, ki je pritožbeno izpodbijan, je tožeča stranka od toženk zahtevala solidarno plačilo izgubljenega dobička. Trdila je, da ji je nastala škoda v obliki izgubljenega dobička, saj sta ji toženki protipravno preprečili osončenje sončne elektrarne v obdobju od 1. 10. 2020 do 19. 10. 2021. V zvezi z izgubljenim dobičkom je navedla, da je posledica ravnanja toženk izpad njenih prihodkov, zaradi česar je prvotoženki izstavila fakture s specifikacijo, iz katere izhaja datum, številka dokumenta, zapadlost plačila, konto, celotni znesek ter znesek v breme. Drugih trditev tožeča stranka v zvezi z izgubljenim dobičkom ni navedla. Toženki sta jo v odgovorih na tožbo opozorili, da je njen tožbeni zahtevek v tem delu nesklepčen. Prvotoženka je v odgovoru na tožbo navedla, da tožnica ne terja izgubljenega dobička, pač pa celotni prihodek skupaj z davkom na dodano vrednost. Poleg tega je trdila, da izgubljeni dobiček ne izhaja iz izkazov poslovnega izida tožeče stranke, saj je ta vse od leta 2017 poslovala z izgubo, pri čemer njeno poslovanje v letih 2020 in 2021 ni v ničemer izstopalo od preteklih let. Drugotoženka pa je v odgovoru na tožbo navedla, da tožeča stranka ni podala nobenih konkretnih navedb, niti glede tega, koliko naj bi bilo domnevnega izpada prihodkov glede na pričakovano dobavo energije, kako je določila ceno in drugo. Tudi specifikacija, ki jo navaja tožeča stranka v tožbi, ne predstavlja specifikacije temelja in višine domnevno izgubljenega dobička tožeče stranke, ampak zgolj končne zneske po računih, ki so bili izdani prvotoženki. Listinski dokazi, računi, ki jih je tožeča stranka priložila tožbi, trditvene podlage tožeče stranke ne morejo nadomestiti. Tožeča stranka tako v tožbi ni zmogla trditvenega bremena glede domnevno nastale škode. Tožeča stranka se na očitke toženk ni odzvala, ne s pripravljalno vlogo, kot tudi ne na naroku za glavno obravnavo.

4.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožba ni utemeljena.

6.Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da iz citirane določbe tretjega odstavka 168. člena Obligacijskega zakonika (OZ) izhaja, da je izgubljen dobiček razlika med prihodki, ki bi jih oškodovanec ustvaril, če škodnega dohodka ne bi bilo in njegovimi predvidenimi odhodki v tem obdobju. O povrnitvi škode se odloča na podlagi predvidevanj o normalnemu teku stvari v povezavi s škodnim dogodkom. Tožeča stranka bi morala zatrjevati in dokazati, kakšni bi bili njeni pričakovani dohodki in izdatki ob normalnem teku stvari, torej brez očitanega škodnega ravnanja toženih strank, v razmerju z njenimi dejanskimi dohodki in izdatki.1 Teh trditev tožeča stranka v tožbi ni navedla, temveč je zgolj povzela zneske, ki izhajajo iz računov, ki jih je izstavila prvotoženki. Tudi po opozorilu toženk, da so njene navedbe nesklepčne, tožeča stranka svoje trditvene podlage ni dopolnila. Tožeča stranka v zvezi z ugotavljanjem obsega prihodkov ter vrste in višine upoštevnih dohodkov v postopku pred sodiščem prve stopnje ni podala nobenih trditev. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje njene navedbe prezrlo, je zato neutemeljen.

5.Z zavrnjenim delom tožbenega zahtevka, ki je pritožbeno izpodbijan, je tožeča stranka od toženk zahtevala solidarno plačilo izgubljenega dobička. Trdila je, da ji je nastala škoda v obliki izgubljenega dobička, saj sta ji toženki protipravno preprečili osončenje sončne elektrarne v obdobju od 1. 10. 2020 do 19. 10. 2021. V zvezi z izgubljenim dobičkom je navedla, da je posledica ravnanja toženk izpad njenih prihodkov, zaradi česar je prvotoženki izstavila fakture s specifikacijo, iz katere izhaja datum, številka dokumenta, zapadlost plačila, konto, celotni znesek ter znesek v breme. Drugih trditev tožeča stranka v zvezi z izgubljenim dobičkom ni navedla. Toženki sta jo v odgovorih na tožbo opozorili, da je njen tožbeni zahtevek v tem delu nesklepčen. Prvotoženka je v odgovoru na tožbo navedla, da tožnica ne terja izgubljenega dobička, pač pa celotni prihodek skupaj z davkom na dodano vrednost. Poleg tega je trdila, da izgubljeni dobiček ne izhaja iz izkazov poslovnega izida tožeče stranke, saj je ta vse od leta 2017 poslovala z izgubo, pri čemer njeno poslovanje v letih 2020 in 2021 ni v ničemer izstopalo od preteklih let. Drugotoženka pa je v odgovoru na tožbo navedla, da tožeča stranka ni podala nobenih konkretnih navedb, niti glede tega, koliko naj bi bilo domnevnega izpada prihodkov glede na pričakovano dobavo energije, kako je določila ceno in drugo. Tudi specifikacija, ki jo navaja tožeča stranka v tožbi, ne predstavlja specifikacije temelja in višine domnevno izgubljenega dobička tožeče stranke, ampak zgolj končne zneske po računih, ki so bili izdani prvotoženki. Listinski dokazi, računi, ki jih je tožeča stranka priložila tožbi, trditvene podlage tožeče stranke ne morejo nadomestiti. Tožeča stranka tako v tožbi ni zmogla trditvenega bremena glede domnevno nastale škode. Tožeča stranka se na očitke toženk ni odzvala, ne s pripravljalno vlogo, kot tudi ne na naroku za glavno obravnavo.

5.Z zavrnjenim delom tožbenega zahtevka, ki je pritožbeno izpodbijan, je tožeča stranka od toženk zahtevala solidarno plačilo izgubljenega dobička. Trdila je, da ji je nastala škoda v obliki izgubljenega dobička, saj sta ji toženki protipravno preprečili osončenje sončne elektrarne v obdobju od 1. 10. 2020 do 19. 10. 2021. V zvezi z izgubljenim dobičkom je navedla, da je posledica ravnanja toženk izpad njenih prihodkov, zaradi česar je prvotoženki izstavila fakture s specifikacijo, iz katere izhaja datum, številka dokumenta, zapadlost plačila, konto, celotni znesek ter znesek v breme. Drugih trditev tožeča stranka v zvezi z izgubljenim dobičkom ni navedla. Toženki sta jo v odgovorih na tožbo opozorili, da je njen tožbeni zahtevek v tem delu nesklepčen. Prvotoženka je v odgovoru na tožbo navedla, da tožnica ne terja izgubljenega dobička, pač pa celotni prihodek skupaj z davkom na dodano vrednost. Poleg tega je trdila, da izgubljeni dobiček ne izhaja iz izkazov poslovnega izida tožeče stranke, saj je ta vse od leta 2017 poslovala z izgubo, pri čemer njeno poslovanje v letih 2020 in 2021 ni v ničemer izstopalo od preteklih let. Drugotoženka pa je v odgovoru na tožbo navedla, da tožeča stranka ni podala nobenih konkretnih navedb, niti glede tega, koliko naj bi bilo domnevnega izpada prihodkov glede na pričakovano dobavo energije, kako je določila ceno in drugo. Tudi specifikacija, ki jo navaja tožeča stranka v tožbi, ne predstavlja specifikacije temelja in višine domnevno izgubljenega dobička tožeče stranke, ampak zgolj končne zneske po računih, ki so bili izdani prvotoženki. Listinski dokazi, računi, ki jih je tožeča stranka priložila tožbi, trditvene podlage tožeče stranke ne morejo nadomestiti. Tožeča stranka tako v tožbi ni zmogla trditvenega bremena glede domnevno nastale škode. Tožeča stranka se na očitke toženk ni odzvala, ne s pripravljalno vlogo, kot tudi ne na naroku za glavno obravnavo.

7.Prav tako je neutemeljen očitek, da je sodišče pri presoji predmetne zadeve izhajalo iz celotnega poslovanja tožeče stranke. Iz obrazložitve tega dela izpodbijane sodbe v katerem se sklicuje na poslovni izid tožeče stranke, izhaja, da je sodišče zgolj povzelo ugovorne navedbe prvotoženke, na katere tožeča stranka ni odgovorila.

6.Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da iz citirane določbe tretjega odstavka 168. člena Obligacijskega zakonika (OZ) izhaja, da je izgubljen dobiček razlika med prihodki, ki bi jih oškodovanec ustvaril, če škodnega dohodka ne bi bilo in njegovimi predvidenimi odhodki v tem obdobju. O povrnitvi škode se odloča na podlagi predvidevanj o normalnemu teku stvari v povezavi s škodnim dogodkom. Tožeča stranka bi morala zatrjevati in dokazati, kakšni bi bili njeni pričakovani dohodki in izdatki ob normalnem teku stvari, torej brez očitanega škodnega ravnanja toženih strank, v razmerju z njenimi dejanskimi dohodki in izdatki.1 Teh trditev tožeča stranka v tožbi ni navedla, temveč je zgolj povzela zneske, ki izhajajo iz računov, ki jih je izstavila prvotoženki. Tudi po opozorilu toženk, da so njene navedbe nesklepčne, tožeča stranka svoje trditvene podlage ni dopolnila. Tožeča stranka v zvezi z ugotavljanjem obsega prihodkov ter vrste in višine upoštevnih dohodkov v postopku pred sodiščem prve stopnje ni podala nobenih trditev. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje njene navedbe prezrlo, je zato neutemeljen.

6.Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da iz citirane določbe tretjega odstavka 168. člena Obligacijskega zakonika (OZ) izhaja, da je izgubljen dobiček razlika med prihodki, ki bi jih oškodovanec ustvaril, če škodnega dohodka ne bi bilo in njegovimi predvidenimi odhodki v tem obdobju. O povrnitvi škode se odloča na podlagi predvidevanj o normalnemu teku stvari v povezavi s škodnim dogodkom. Tožeča stranka bi morala zatrjevati in dokazati, kakšni bi bili njeni pričakovani dohodki in izdatki ob normalnem teku stvari, torej brez očitanega škodnega ravnanja toženih strank, v razmerju z njenimi dejanskimi dohodki in izdatki.1 Teh trditev tožeča stranka v tožbi ni navedla, temveč je zgolj povzela zneske, ki izhajajo iz računov, ki jih je izstavila prvotoženki. Tudi po opozorilu toženk, da so njene navedbe nesklepčne, tožeča stranka svoje trditvene podlage ni dopolnila. Tožeča stranka v zvezi z ugotavljanjem obsega prihodkov ter vrste in višine upoštevnih dohodkov v postopku pred sodiščem prve stopnje ni podala nobenih trditev. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje njene navedbe prezrlo, je zato neutemeljen.

8.V nadaljevanju pritožbe se tožeča stranka sklicuje na listine, ki jih je predložila v spis, in sicer na izpis odprtih postavk z dne 17. 11. 2021 ter na izdane račune. Glede računov v pritožbi navaja, da je pri njihovem obračunu upoštevala izpad prihodka, ki bi ga imela glede na povprečne količine proizvedene električne energije v predhodnih letih ter cene električne energije v času, ko le-te ni mogla proizvesti. V skladu s sodno prakso velja, da sklicevanje na listine, ki so vsebovane v prilogah spisa, in so predložene kot dokaz, ne more nadomestiti manjkajočih trditev.2 Zgolj s predložitvijo listin zato tožeča stranka svojemu trditvenemu bremeni ni zadostila. Pritožbeno sodišče dodaja, da so tudi te trditve, ki sicer predstavljajo nedovoljene pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP), preskope, saj tožeča stranka niti ni navedla, kakšen je bil njen prihodek v preteklih letih.

7.Prav tako je neutemeljen očitek, da je sodišče pri presoji predmetne zadeve izhajalo iz celotnega poslovanja tožeče stranke. Iz obrazložitve tega dela izpodbijane sodbe v katerem se sklicuje na poslovni izid tožeče stranke, izhaja, da je sodišče zgolj povzelo ugovorne navedbe prvotoženke, na katere tožeča stranka ni odgovorila.

7.Prav tako je neutemeljen očitek, da je sodišče pri presoji predmetne zadeve izhajalo iz celotnega poslovanja tožeče stranke. Iz obrazložitve tega dela izpodbijane sodbe v katerem se sklicuje na poslovni izid tožeče stranke, izhaja, da je sodišče zgolj povzelo ugovorne navedbe prvotoženke, na katere tožeča stranka ni odgovorila.

9.Pritožbene navedbe so po povedanem neutemeljene. Ker pritožbeno sodišče ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP).

8.V nadaljevanju pritožbe se tožeča stranka sklicuje na listine, ki jih je predložila v spis, in sicer na izpis odprtih postavk z dne 17. 11. 2021 ter na izdane račune. Glede računov v pritožbi navaja, da je pri njihovem obračunu upoštevala izpad prihodka, ki bi ga imela glede na povprečne količine proizvedene električne energije v predhodnih letih ter cene električne energije v času, ko le-te ni mogla proizvesti. V skladu s sodno prakso velja, da sklicevanje na listine, ki so vsebovane v prilogah spisa, in so predložene kot dokaz, ne more nadomestiti manjkajočih trditev.2 Zgolj s predložitvijo listin zato tožeča stranka svojemu trditvenemu bremeni ni zadostila. Pritožbeno sodišče dodaja, da so tudi te trditve, ki sicer predstavljajo nedovoljene pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP), preskope, saj tožeča stranka niti ni navedla, kakšen je bil njen prihodek v preteklih letih.

8.V nadaljevanju pritožbe se tožeča stranka sklicuje na listine, ki jih je predložila v spis, in sicer na izpis odprtih postavk z dne 17. 11. 2021 ter na izdane račune. Glede računov v pritožbi navaja, da je pri njihovem obračunu upoštevala izpad prihodka, ki bi ga imela glede na povprečne količine proizvedene električne energije v predhodnih letih ter cene električne energije v času, ko le-te ni mogla proizvesti. V skladu s sodno prakso velja, da sklicevanje na listine, ki so vsebovane v prilogah spisa, in so predložene kot dokaz, ne more nadomestiti manjkajočih trditev.2 Zgolj s predložitvijo listin zato tožeča stranka svojemu trditvenemu bremeni ni zadostila. Pritožbeno sodišče dodaja, da so tudi te trditve, ki sicer predstavljajo nedovoljene pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP), preskope, saj tožeča stranka niti ni navedla, kakšen je bil njen prihodek v preteklih letih.

10.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato mora prvotoženki povrniti njene stroške za odgovor na pritožbo. Te je pritožbeno sodišče odmerilo na podlagi predloženega stroškovnika in v skladu z Odvetniško tarifo (OT). Kot vrednost spornega predmeta je treba upoštevati v pritožbenem postopku izpodbijani del sodbe, torej znesek 20.657,53 EUR. Tožeči stranki je pritožbeno sodišče priznalo stroške za odgovor na pritožbo v višini 650 točk (tarifna številka 22/1 OT), 2 % materialnih stroškov (tretji odstavek 11. člena OT) ter 22 % DDV. Priznani stroški prvotoženke znašajo, ob upoštevanju vrednosti točke 0,6 EUR, skupaj 484,95 EUR. Ta znesek je dolžna tožeča stranka prvotoženki povrniti v 15 dneh, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude dalje.

9.Pritožbene navedbe so po povedanem neutemeljene. Ker pritožbeno sodišče ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP).

9.Pritožbene navedbe so po povedanem neutemeljene. Ker pritožbeno sodišče ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP).

-------------------------------

1

10.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato mora prvotoženki povrniti njene stroške za odgovor na pritožbo. Te je pritožbeno sodišče odmerilo na podlagi predloženega stroškovnika in v skladu z Odvetniško tarifo (OT). Kot vrednost spornega predmeta je treba upoštevati v pritožbenem postopku izpodbijani del sodbe, torej znesek 20.657,53 EUR. Tožeči stranki je pritožbeno sodišče priznalo stroške za odgovor na pritožbo v višini 650 točk (tarifna številka 22/1 OT), 2 % materialnih stroškov (tretji odstavek 11. člena OT) ter 22 % DDV. Priznani stroški prvotoženke znašajo, ob upoštevanju vrednosti točke 0,6 EUR, skupaj 484,95 EUR. Ta znesek je dolžna tožeča stranka prvotoženki povrniti v 15 dneh, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude dalje.

10.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato mora prvotoženki povrniti njene stroške za odgovor na pritožbo. Te je pritožbeno sodišče odmerilo na podlagi predloženega stroškovnika in v skladu z Odvetniško tarifo (OT). Kot vrednost spornega predmeta je treba upoštevati v pritožbenem postopku izpodbijani del sodbe, torej znesek 20.657,53 EUR. Tožeči stranki je pritožbeno sodišče priznalo stroške za odgovor na pritožbo v višini 650 točk (tarifna številka 22/1 OT), 2 % materialnih stroškov (tretji odstavek 11. člena OT) ter 22 % DDV. Priznani stroški prvotoženke znašajo, ob upoštevanju vrednosti točke 0,6 EUR, skupaj 484,95 EUR. Ta znesek je dolžna tožeča stranka prvotoženki povrniti v 15 dneh, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude dalje.

1Primerjaj II Ips 62/2015, II III Ips 28/2016, II Ips 62/2022.

-------------------------------

-------------------------------

2

1

1

2Primerjaj II Ips 163/2012.

2

2

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 168, 168/3

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 168, 168/3

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 168, 168/3

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.