Jedro

Brezplačne pravne pomoči ni mogoče dodeliti za postopke, ki niso sodni postopki, kar velja npr. za upravne postopke in vse druge postopke, urejene s posebnimi predpisi.

Tudi za pravno svetovanje je mogoče brezplačno pravno pomoč dodeliti le v zvezi s sodnimi postopki, saj ZBPP za druge vrste postopkov dodelitve brezplačne pravne pomoči ne omogoča.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je bila zavrnjena tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja zaradi prepovedi dostopa do interneta. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik 29. 4. 2020 pri Upravnem sodišču v Ljubljani vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje za tožbo zoper Zavod za prestajanje kazni zapora zaradi protizakonite prepovedi dostopa do interneta in s tem kršenja pravice do pravnega svetovanja. Za brezplačno pravno pomoč zaproša v obliki pravnega svetovanja po določbi 1. alineje prvega odstavka 26. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Organ za brezplačno pravno pomoč ugotavlja, da se pravica do uporabe elektronske komunikacije, kamor spada tudi svetovni splet, obsojencem omogoča na podlagi petega odstavka 75. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS-1), v skladu s četrtim odstavkom 8. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS-1) ima obsojenec pravico vložiti pritožbo zoper odločitev sprejeto v osebnem načrtu generalnega direktorja, na prosilcu pa je, da to pravno sredstvo tudi izkoristi. Ker tožnik te pritožbe ni vložil, tudi ni podlage za vložitev tožbe po 4. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ki predvideva sodno varstvo v upravnem sporu, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo šele, ko so izčrpana vsa redna pravna sredstva. Glede na to organ za brezplačno pravno pomoč ugotavlja, da prosilec v zadevi nima verjetnega izgleda za uspeh, zato se mu zaprošena brezplačna pravna pomoč ne odobri. Glede na to, je organ za brezplačno pravno pomoč po določbi prvega odstavka 24. člena v zvezi z določbo drugega odstavka 37. člena ZBPP tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnil kot neutemeljeno.

2. Tožnik je vložil tožbo v upravnem sporu po vseh točkah prvega odstavka 27. člena ZUS-1. Meni, da je napačno stališče iz izpodbijane odločbe, da bi moral vložiti zoper izpodbijano odločitev pritožbo zoper odločitev direktorja na generalni urad za izvrševanje kazenskih sankcij. Meni namreč, da mu tudi ta organ ne bi mogel izdati akta, zoper katerega bi bil mogoč upravni spor po 4. členu ZUS-1. Glede na to, to pravno sredstvo ne ustreza zahtevi po izčrpanju vseh rednih pravnih sredstev, zato ni pogojev za uporabo 6. člena ZUS-1, kar posledično pomeni, da ni razlogov za zavrnitev tožnikove prošnje. Razen tega se brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje dodeli brez ugotavljanja pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP, kot določa zadnji odstavek tega člena. Izgled za uspeh v morebitnem sodnem sporu se torej na podlagi prvega odstavka 24. člena ZBPP ne ugotavlja. Glede na to, ni bilo pogojev za zavrnitev tožnikove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči na tej materialnopravni podlagi. Tožnik predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in tožniku dodeli brezplačno pravno pomoč.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V predmetni zadevi je tožnik vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje zaradi prepovedi dostopa do interneta med prestajanjem zaporne kazni v Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor. Pravno podlago za odločitev o slednjem predstavlja ZIKS-1, ki v petem odstavku 75. člena določa, da obsojenci ne smejo uporabljati elektronske komunikacije (elektronska pošta, svetovni splet, mobilna telefonija, itd.), razen če direktor zavoda na prošnjo obsojenca ugotovi, da njegova uporaba elektronskih komunikacijskih sredstev na ta način ne ogroža varnosti v zavodu in zunaj njega. Dovoljenje za uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev za potrebe elektronske komunikacije se zapiše v osebni načrt obsojenca (peti odstavek 75. člena ZIKS-1).

6. Vpis odločbe v osebni načrt na podlagi tega zakona nadomesti izdajo odločbe. Zoper odločitev sprejeto v osebnem načrtu ima obsojenec pravico vložiti pritožbo na generalnega direktorja (četrti odstavek 8. člena ZIKS-1). O pritožbah zoper odločbe, ki jih izda na prvi stopnji generalni direktor Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij, odloča ministrstvo, pristojno za pravosodje (drugi odstavek 8. člena ZIKS-1)

7. Odločanje o pravici do uporabe svetovnega spleta oziroma interneta po petem odstavku 75. člena ZIKS-1 ne predstavlja odločanja v upravnem postopku. Za upravno zadevo namreč gre, če je s predpisom določeno, da organ vodi upravni postopek (drugi odstavek 2. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - v nadaljevanju ZUP), kar pomeni, da postopa po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, torej ZUP. ZIKS-1, ki ureja vprašanja v zvezi z izvrševanjem kazenskih sankcij in drugih ukrepov, ki jih izreče sodišče v kazenskem postopku, v prvem odstavku 8. člena določa, katere odločitve se sprejemajo v postopku po določbah ZUP. Med njimi ni dovoljenja za uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev, ki se izda tako, da se zapiše v osebni načrt obsojenca. Vpis odločitve v osebni načrt namreč nadomesti izdajo odločbe. To pa s sklepanjem po nasprotnem pomeni, da odločanje o tem ni upravna zadeva in o njej ni odločeno v upravnem postopku. Enako velja za pravna sredstva po četrtem v zvezi z drugim odstavkom 8. člena ZIKS-1, to je za pritožbo na generalnega direktorja.

8. Brezplačna pravna pomoč se v skladu s 7. členom ZBPP dodeli za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji in pred Ustavnim sodiščem RS (v nadaljevanju zakon to imenuje sodni postopki). Namen brezplačne pravne pomoči je namreč uresničevanje pravice do sodnega varstva (1. člen ZBPP). Glede na to brezplačne pravne pomoči ni mogoče dodeliti za postopke, ki niso sodni postopki, kar velja npr. za upravne postopke in vse druge postopke, urejene s posebnimi predpisi. Brezplačne pravne pomoči tako tudi za postopek po četrtem v zvezi z drugim odstavkom 8. člena ZIKS-1 ni mogoče dodeliti.

9. Res je tožnik, kot navaja, prosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje, ki se po petem odstavku 26. člena ZBPP dodeli brez ugotavljanja objektivnih pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena. Pravno svetovanje je oblika brezplačne pravne pomoči iz prve alineje prvega odstavka 26. člena ZBPP, za kar šteje preučitev pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov zaradi seznanitve upravičenca z vsemi vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za njegove pravice, obveznosti in pravna razmerja ter o pogojih, obliki in vsebini pravnih sredstev ter postopkov za njihovo zavarovanje. Vendar pa je tudi v tej obliki mogoče brezplačno pravno pomoč dodeliti le v zvezi s sodnimi postopki, saj ZBPP za druge vrste postopkov dodelitve brezplačne pravne pomoči ne omogoča. 10. Tožnik je vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zadevi zaradi dovolitve uporabe interneta. Sodišče sicer pritrjuje tožniku, da se, ko gre za brezplačno pravno pomoč za pravno svetovanje, ne ugotavlja izpolnjevanja pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP, torej okoliščin in dejstev o zadevi, ki kažejo na verjetnost prosilčevega izgleda za uspeh oziroma pomembnost zadeve za njegov osebni in socialno-ekonomski položaj, vendar pa je ne glede na to organ dolžan tudi po uradni dolžnosti presojati primernost oblike in vsebine brezplačne pravne pomoči, kot izhaja iz drugega odstavka 26. člena ZBPP in drugega odstavka 28. člena ZBPP. V skladu s prvonavedenim organ za brezplačno pravno pomoč, če prosilec v prošnji ne navede oblike pravne pomoči, odloči o tem po proučitvi zadeve in po lastnem preudarku, v skladu z drugonavedenim pa lahko določi drugačen obseg posameznih oblik brezplačne pravne pomoči, če oceni, da bo tudi na ta način dosežen pričakovani rezultat. Tožnik je sicer kot obliko želene brezplačne pravne pomoči v svoji prošnji določil pravno svetovanje v zvezi s tožbo zoper ZPKZ Maribor zaradi protizakonite prepovedi stika z mediji, vendar pa po presoji sodišča navedene določbe organu za brezplačno pravno pomoč nalagajo, da pri odločanju o prošnji za brezplačno pravno pomoč presodi primernost zaprošene brezplačne pravne pomoči glede na pričakovani rezultat, to je uresničevanje pravice od sodnega varstva.

11. Po obrazloženem brezplačne pravne pomoči za postopek po četrtem v zvezi z drugim odstavkom 8. člena ZIKS-1 ni mogoče dodeliti, ker ni sodni postopek, organ za brezplačno pravno pomoč pa je tožniku že pravilno pojasnil, kar v izogib ponavljanju sodišče v skladu z drugim odstavkom 71. člena ZUS-1 povzema, da morajo biti za dopustnost tožbe v upravnem sporu po 4. členu ZUS-1, s katerim je zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu o zakonitosti tistih posamičnih aktov, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, izčrpana predhodno predvidena pravna sredstva, ki pa jih tožnik, kar med strankama ni sporno, v predmetni zadevi ni izkoristil. Glede na to sodišče zaključuje, da tudi s pravnim svetovanjem ne bo dosežen cilj, ki ga zasleduje inštitut brezplačne pravne pomoči, to je uresničevanje pravice do sodnega varstva (prvi odstavek 1. člena ZBPP), zato je organ za brezplačno pravno pomoč tožnikovo prošnjo pravilno zavrnil. 12. Na odločitev v predmetni zadevi ne vpliva sklicevanje tožeče stranke na odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevah, ki jih navaja v tožbi (odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice, št. 65550/01 z dne 19. 10. 2006, 33509/04 z dne 15. 1. 2009, 5235/09 z dne 3. 3. 2011, 30779/05 z dne 28. 2. 2012 in 591/07 z dne 27. 6. 2013), v katerih gre predvsem za kršitve pravic iz Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic v zvezi s prepovedjo mučenja (3. člen), pravico do svobode in varnosti (5. člen) in pravico do učinkovitega pravnega sredstva (13. člen), saj je to relevantno za vsebinsko presojo zadeve v zvezi z dostopom do interneta obsojencu, predmetna odločitev pa se nanaša na dodelitev brezplačne pravne pomoči, ta pa je bila sprejeta na zgoraj navedeni z ZBPP določeni materialnopravni podlagi.

13. Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. 14. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj je v obravnavani zadevi šlo za presojo pravilne uporabe materialnega prava in za odločitev relevantno dejansko stanje med strankama ni bilo sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).