Jedro

ZPP v 2. odstavku 252. člena določa, da se lahko na zahtevo izvedenca v skladu s 7. členom ZPP izvedejo tudi dodatni dokazi, da se ugotovijo okoliščine, ki so pomembne, da bi si mogel izvedenec ustvariti mnenje. Izvedenec je v konkretnem primeru sodišču sporočil, da izvedenskega mnenja ne more podati brez predhodno opravljene CT preiskave vratne hrbtenice tožnika. Ob nesporni ugotovitvi, da je tožnik navedeno preiskavo opravil za potrebe izdelave izvedenskega mnenja ter jo sam plačal in zanjo zahteval povrnitev stroškov, je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom toženi stranki pravilno naložilo v plačilo povrnitev nastalih stroškov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni po prejemu sklepa povrniti stroške CT preiskave v višini 170,00 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku 15‑dnevnega roka dalje do plačila (I. točka izreka). Odločilo je, da je znesek iz I. točke dolžna tožena stranka tožeči stranki plačati v 15 dneh po prejemu tega sklepa, po pošti na njen naslov (II. točka izreka). Hkrati je odločilo, da pritožba zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve (III. točka izreka).

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje se pritožuje tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zaradi bistvenih kršitev postopka. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Sodišče je napačno štelo, da je strošek CT preiskave strošek izvedbe dokaza z izvedencem in toženi stranki naložilo, da v skladu z 2. odstavkom 68. člena ZDSS-1 tožniku povrne stroške v višini 170,00 EUR. ZPP in Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih določata, kateri stroški so stroški izvedbe dokaza z izvedencem. Stroški dokaza z izvedencem so nagrada za izvedensko delo in stroški, ki nastanejo izvedencu v zvezi z izdelavo izvedenskega mnenja. Pravilnik tudi določa, katere stroške je mogoče povrniti sodnemu izvedencu. Drugi odstavek 68. člena ZDSS-1 pomeni izjemo od pravila, kdo nosi stroške izvedbe dokaza z izvedencem, ne pa tudi izjeme glede tega, komu je mogoče nagrado in stroške priznati in povrniti. Prav tako sodišče prve stopnje ni imelo nobene podlage za odločitev, da je po preteku 15 dni tožena stranka dolžna tožniku plačati tudi zakonske zamudne obresti. ZPP tudi določa pravila glede priglasitve stroškov izdelave izvedenskega mnenja ter da ta pravica obstaja zgolj neposredno po izdelavi izvedenskega mnenja, nato pa ugasne (242. člen ZPP). Izvedensko mnenje bilo izdelano 31. 8. 2015, o nagradi in stroških sodnih izvedencev je sodišče že odločilo s sklepom z dne 23. 9. 2015. Stroški CT preiskave niso nastali in niso bili priglašeni kot stroški izdelave izvedenskega mnenja in o njih tudi ni mogoče odločati na ta način. Sodišče bi jih lahko obravnavalo zgolj kot stroške postopka, nastale tožniku, ki jih je kot take tudi priglasil. O teh stroških postopka pa bi bilo potrebno odločati v skladu z načelom uspeha v pravdi po 154. členu ZPP. Ker tožnik v sporu ni uspel, teh stroškov ni mogoče naložiti v plačilo toženi stranki. Navaja, da je sodba opr. št. V Ps 2258/2013 z dne 3. 11. 2015 od 9. 12. 2015 že pravnomočna. Ne strinja se z ravnanjem sodišča, ki je izpodbijani sklep izdalo po pravnomočnosti navedene sodbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus sklepa v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami; v nadaljevanju: ZPP). V okviru navedenega preizkusa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi postavilo sodnega izvedenca za travmatologijo A.A., dr. med ter mu naložilo, da poda mnenje glede telesne okvare tožnika. Postavljeni izvedenec je v dopisu z dne 12. 2. 2015 (list. št. 27) sodišču prve stopnje sporočil, da izvedenskega mnenja ne more podati brez sodelovanja izvedenca nevrologa in brez CT preiskave vratne hrbtenice tožnika. Pojasnil je, da gre v tožnikovem primeru za naravo poškodb, ki jih brez specialista nevrologa in CT preiskave vratne hrbtenice ni mogoče dokončno opredeliti. Sodišče prve stopnje je s sklepom V Ps 2258/2013 z dne 17. 2. 2015 odobrilo predlagano preiskavo vratne hrbtenice tožnika.

6. V obravnavani zadevi je potrebno za pravilno rešitev zadeve poleg 2. odstavka 68. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami; v nadaljevanju: ZDSS-1), na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje in ki določa, da v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva krije zavod stroške za izvedbo dokaza z izvedencem, ne glede na izid postopka, upoštevati tudi določbo 252. člena ZPP.

7. ZPP v 2. odstavku 252. člena določa, da se lahko na zahtevo izvedenca v skladu s 7. členom ZPP izvedejo tudi dodatni dokazi, da se ugotovijo okoliščine, ki so pomembne, da bi si mogel izvedenec ustvariti mnenje. Izvedenec je v konkretnem primeru sodišču sporočil, da izvedenskega mnenja ne more podati brez predhodno opravljene CT preiskave vratne hrbtenice. Ob nesporni ugotovitvi, da je tožnik navedeno preiskavo opravil za potrebe izdelave izvedenskega mnenja ter jo sam plačal in zanjo zahteval povrnitev stroškov, je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom toženi stranki pravilno naložilo v plačilo povrnitev navedenih stroškov.

8. Strošek opravljene CT preiskave namreč predstavlja potreben strošek, ki je nastal v zvezi z delom izvedenca. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih določa, da imajo izvedenci pravico do nagrade za svoje delo in pravico do povrnitve stroškov v zvezi z delom. Zgolj dejstvo, da je znesek za strošek preiskave založil tožnik in ne tožena stranka, še ne pomeni, da ne gre za strošek za izvedbo dokaza z izvedencem v skladu z 2. odstavkom 68. člena ZDSS-1 in bi ga bilo posledično mogoče prevaliti na tožnika, nato pa se sklicevati na tožnikov neuspeh v pravdi, za kar se zavzema pritožba.

9. Sodišče prve stopnje je tožniku upravičeno prisodilo tudi zakonske zamudne obresti. Tožnik je namreč založil znesek za opravljeno CT preiskavo, čeprav ga v skladu z 2. odstavkom 68. člena ZDSS-1 ni bil dolžan. V skladu s splošnimi pravili neupravičene pridobitve (smiselno glej določbo 193. člena(1) Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/2011 s spremembami; v nadaljevanju OZ)) je tožnik tako upravičen tudi do zamudnih obresti.

10. Drži sicer, da je sodišče prve stopnje s sodbo opr. št. V Ps 2258/2013 z dne 3. 11. 2015, ki je postala pravnomočna dne 9. 12. 2015 odločilo, da tožeča stranka sama nosi svoje stroške postopka, vendar pa stroške CT preiskave ni štelo med tožnikove stroške. Kot izhaja iz obrazložitve citirane pravnomočne sodbe, je sodišče prve stopnje štelo, da stroški izvedencev, med njimi tudi stroški CT pregleda, bremenijo toženo stranko.

11. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi, iz katerih se sklep lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.

(1) OZ v 193. členu določa, da kadar se vrača tisto, kar je bilo neupravičeno pridobljeno, je treba vrniti plodove in plačati zamudne obresti, in sicer, če je bil pridobitelj nepošten, od dneva pridobitve, drugače pa od dneva vložitve zahtevka.