Jedro

Pri ugotavljanju dohodkov se ne upoštevajo zneski, ki jih prosilec prejme iz naslova povračila potnih stroškov in nadomestila za prehrano. Pritožnica ni izkazala, da bi sodišče prve stopnje kot del njenega dohodka upoštevalo tudi povrnitev stroškov za prevoz in prehrano.

Sodišče prosilca zaradi prostovoljno prevzetih kreditnih obveznosti ne more oprostiti plačila sodne takse, a to ne izključuje možnosti obročnega plačila sodne takse.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožnico delno oprostilo plačila sodne takse, in sicer za znesek 1.359 EUR, razliko 1.200 EUR pa ji je naložilo v plačilo v petnajstih zaporednih mesečnih obrokih po 80 EUR.

2. Tožnica v pravočasni pritožbi kot bistveno navaja, da je sodišče prve stopnje upoštevalo tudi zneska, ki ju prejme za malico in prevoz na delo, ki ju ni mogoče upoštevati kot dohodek. Sodišče lahko upošteva le neto plačo, ki je pri njej približno 900 EUR, kar pomeni, da glede na dva družinska člana ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka. Dodaja še, da je sodišče nepravilno presodilo njen položaj, saj plačuje kredit v višini 312,11 EUR, ostali stroški pa znašajo 640 EUR. Plačila sodne takse, čeprav v obrokih, resnično ne zmore. Predlaga, da jo pritožbeno sodišče v celoti oprosti plačila sodne takse.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. ZST-1 v prvem odstavku 11. členu določa, da sodišče oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje se skladno z ustaljeno sodno prakso1 presoja na podlagi kriterijev, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa ZBPP, in kriterijev, ki jih za dodelitev denarne socialne pomoči določa ZSVarPre.

5. Načeloma drži pritožničino stališče, da se pri ugotavljanju dohodkov ne upoštevajo zneski, ki jih prosilec prejme iz naslova povračila potnih stroškov in nadomestila za prehrano2 . Toda pritožnica ne uspe izpodbiti ugotovitve sodišča prve stopnje, da je s strani sodišča prve stopnje ugotovljen znesek "neto", tj. brez upoštevanja teh stroškov. Pritožbi prilaga kopije računov, ki jih plačuje, ne pa tudi plačilne liste, iz katere bi izhajalo, kolikšen je njen dohodek brez upoštevanja nadomestila za prevoz in prehrano. Iz listin, ki jih je po uradni dolžnosti pridobilo sodišče prve stopnje (priloga C 1), izhaja, da so stroški "0.0" ter je neto dohodek točno tolikšen, kot v razlogih izpodbijane sodbe ugotavlja sodišče prve stopnje. Ker pritožnica ni izkazala, da bi sodišče prve stopnje upoštevalo nekaj, česar ne bi smelo, pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku prvostopenjskega, da tožnica povprečno mesečno razpolaga s 1.236,43 EUR, kar ob dejstvu, da preživlja sebe in hčerko, pomeni, da mesečni dohodek na člana presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, zato ni pogojev za popolno taksno oprostitev.

6. Po ustaljenem stališču sodne prakse se kreditne obveznosti in z njimi povezane obveznosti pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks ne upoštevajo, saj je kredit posledica odločitve kreditojemalca.3 Kljub temu da sodišče prosilca zaradi prostovoljno prevzetih kreditnih obveznosti ne more oprostiti plačila sodne takse, to ne izključuje možnosti obročnega plačila sodne takse4 , ravno to pa je pritožnici omogočilo že sodišče prve stopnje.

7. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo še v okviru razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), in pri tem ni odkrilo nobenih nepravilnosti, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

1 Glej npr. sklep VSL II Cp 4070/2010 z 10. 2. 2010 in sklep VS RS I Up 318/2012 z 11. 10. 2012. 2 Tako VSL v sklepu I Cp 3308/2016 s 7. 2. 2017 in v sklepu I Cp 1065/2014 z 22. 4. 2014. 3 Odločitve Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2958/2012 z 19. 11. 2012 in II Cp 4164/2011 s 6. 6. 2012. 4 Primerjaj odločitev VSL II Cp 157/2015 s 17. 1. 2015.