Up-5/94

15/6-1995

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, na seji senata dne 15/6-1995

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba zoper sklep Temeljnega sodišča v Kopru, enote v Kopru št. Ks 33/94 z dne 24/1-1994 se ne sprejme v obravnavo.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnik je 31/1-1994 vložil ustavno pritožbo zoper v izreku tega sklepa navedeno odločitev sodišča, s katero je bil zavrnjen njegov predlog za odpravo pripora. Po navedbah pritožnika naj bi bile določbe Zakona o kazenskem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77, 14/85, 74/87, 57/89 in 3/90; v nadaljnjem besedilu: ZKP), na podlagi katerih je bil pripor odrejen, v nasprotju z Ustavo.

Sodišče naj bi bilo tudi neenakopravno obravnavalo njega kot tujca v primerjavi s slovenskimi državljani pri odreditvi pripora zaradi begosumnosti ter preširoko uporabilo priporni razlog ponovitvene nevarnosti, saj naj bi bil le-ta po mnenju pritožnika ustrezen samo za kazniva dejanja, za katera je v zakonu zagrožena kazen nad deset let zapora, ne pa manjša, kot je določena v pritožnikovem primeru.

2.Sodišče je zavrnilo predlog za odpravo pripora, ki je bil podaljšan do pravnomočnosti sodbe po izdani obsodilni sodbi na prvi stopnji. S to sodbo je bil pritožnik obsojen zaradi kvalificiranega kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po drugem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 245. člena Kazenskega zakona SFRJ (Uradni list SFRJ, št. 44/76, 34/84, 74/87, 57/89, 3/90 in 38/90; v nadaljnjem besedilu: KZ SFRJ) na zaporno kazen štirih let in šestih mesecev ter na odvzem 5280 g heroina, osebnega avtomobila in izgon tujca iz države.

3.ZKP in KZ SFRJ sta se do 1/1-1995 na podlagi 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine uporabljala smiselno kot predpisa Republike Slovenije. Iztek uskladitvenega roka, določenega v 1. členu Ustavnega zakona za izvedbo Ustave, je vplival na uporabo določb teh zakonov, kolikor so 25/6-1991 postale sestavni del našega pravnega reda, le toliko, da je bilo po 1/1-1994 mogoče zoper njih sprožiti postopek pred Ustavnim sodiščem za oceno ustavnosti tudi, če niso posegale na področje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zato ni utemeljeno stališče pritožnika, da je sodišče kršilo njegove z Ustavo določene človekove pravice že zgolj s tem, da je pri odločanju o priporu in sojenju uporabljalo določbe ZKP in KZ SFRJ.

4.Pritožnik izpodbija sklep sodišča, s katerim je bilo odločeno le o njegovem predlogu za odpravo pripora iz razloga zatrjevane neskladnosti ZKP in KZ SFRJ z Ustavo, tudi z navajanjem razloga neenakopravne obravnave pri odreditvi pripora iz razloga begosumnosti in po njegovem mnenju preširoke uporabe razloga ponovitvene nevarnosti. O tem sodišče z izpodbijanim sklepom ni odločalo, ker pritožnik tega od sodišča tudi ni zahteval. Zato Ustavno sodišče tudi ne more presojati v okviru ustavne pritožbe zoper ta posamični akt, ali je sodišče z odreditvijo pripora iz teh dveh razlogov kršilo pritožnikove z Ustavo določene človekove pravice in temeljne svoboščine. Po določbi prvega odstavka 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94; v nadaljnjem besedilu: ZUstS) namreč lahko ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vloži pri Ustavnem sodišču ustavno pritožbo vsakdo, če meni, da mu je s posamičnim aktom kršena njegova človekovca pravica ali temeljna svoboščina. Po določbi 51. člena ZUstS pa je ustavna pritožba dovoljena šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Če se s posamičnim aktom, ki ga pritožnik izpodbija, ni odločalo o razlogih za poseg v njegovo človekovo pravico, ker tega pritožnik ni zahteval, in sodišče o tem tudi ni bilo dolžno odločiti po uradni dolžnosti, potem ni mogoče šteti, da je pritožnik izčrpal pravna sredstva, ki so mu bila dana za odpravo morebitnih kršitev njegovih ustavnih pravic. Zato Ustavno sodišče ugotavlja, da v tem delu niso podane procesne predpostavke za obravnavo te ustavne pritožbe.

5.Ker glede na navedeno zaradi uporabe določb KZ SFRJ in ZKP v kazenskem postopku zoper pritožnika očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali svoboščin, glede izpobijanja sklepa sodišča zaradi podaljšanja pripora iz razloga begosumnosti in ponovitvene nevarnosti, pa niso izpolnjene procesne predpostavke za obravnavo te ustavne pritožbe, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

6.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi predsednik senata dr. Boštjan M. Zupančič in člana senata dr. Peter Jambrek in mag. Matevž Krivic.

Predsednik senata dr. Boštjan M. Zupančič