Jedro

Sodišče prve stopnje ni ugotovilo vseh pravno odločilnih dejstev, saj ni upoštevalo visoke vrednosti predmeta postopka (preko 3 milijone EUR), ki bo podlaga za odmero sodne takse. Ob predvideni visoki sodni taksi in izkazanih nerednih prihodkih tožnice je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da z enkratnim plačilom takse ne bi bila občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se tožnica preživlja.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi, sklep sodišča se v II. točki izreka razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v I. in III. točki izreka potrdi.

III. O pritožbenih stroških bo odločeno s končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožeče stranke na oprostitev (I. točka izreka), obročno plačilo (II. točka izreka) oziroma odlog plačila sodnih taks (III. točka izreka).

2. Zoper sklep se po svojem pooblaščencu pritožuje tožnica ter uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu za oprostitev, obročno plačilo oziroma odlog plačila sodnih taks, podrejeno pa sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je istočasno s predmetnim predlogom oprostitev sodnih taks predlagala tudi v zadevi P 3028/2012, v kateri pa je sodišče njenemu predlogu za oprostitev plačila sodne takse v celoti ugodilo. Meni, da sklep ne vsebuje obrazložitve, na kakšen način bi tožnica lahko poplačala sodno takso v višini 21.525,00 EUR, ne da bi bila občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja (1. odstavek 11. člena ZST-1). Dodaja, da je njeno edino premoženje osebni avtomobil v vrednosti 12.000,00 EUR, denar na transakcijskem računu v višini 2.994,67 EUR in denarna sredstva v višini 16.000,00 EUR, ki pa so vezana do 28. 2. 2014. Navedeno premoženje tako ne zadošča za plačilo sodne takse. Dodaja, da je brezposelna od 5. 12. 2012, ko ji je bilo s strani delodajalca, podjetja K., d. o. o., odpovedana pogodba o zaposlitvi. Tudi sicer ji do odpovedi pogodbe niso bile plačane plače, kar dokazuje z bančnim izpiskom.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pri presoji utemeljenosti predloga stranke za oprostitev plačila sodnih taks je odločilno, ali bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama in njeni družinski člani (prvi odstavek 11. člena ZST-1). Sodišče mora pri tem skrbno presoditi vse okoliščine primera, zlasti premoženjsko stanje strank in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja. Pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks je treba upoštevati ne le premoženjsko stanje stranke, pač pa tudi njeno finančno in likvidnostno stanje (četrti odstavek 11. člena ZST-1).

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica lastnica avtomobila znamke Audi, letnik 2006 v vrednosti 12.000,00 EUR, da ima na transakcijskem računu prihranke v višini 2.994,67 EUR, da sta si z možem, s katerim je v razveznem postopku, v času trajanja zakonske zveze ustvarila več milijonov vredno premoženje, da ji pri preživljanju pomaga družina, da ima na banki vezana sredstva v višini 16.000,00 EUR ter da je zaposlena pri družbi K., d. o. o. Vendar pa sodišče prve stopnje ni ugotovilo vseh pravno odločilnih dejstev, saj ni upoštevalo visoke vrednosti predmeta postopka (preko 3 milijone EUR), ki bo podlaga za odmero sodne takse. Ob predvideni visoki sodni taksi in izkazanih nerednih prihodkih tožnice je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da z enkratnim plačilom takse ne bi bila občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se tožnica preživlja. V tej luči pritožbeno sodišče ocenjuje, da je tožeča stranka podala dovolj trditev v svojem predlogu, s katerimi je opozorila, da bo višina sodne takse glede na vrednost spora znatna, zaradi česar je glede na svoje trenutno premoženjsko stanje ne bo zmogla plačati v enkratnem znesku. V zvezi s tem tako sodišče ni ugotovilo relevantnega dejanskega stanja.

6. Pravilna pa je odločitev sodišča prve stopnje glede oprostitve oziroma odloga plačila sodne takse, saj lastništvo avtomobila v visoki vrednosti, denarna sredstva na transakcijskem računu, zatrjevana pomoč družine in vezana sredstva, ki se bodo v roku enega leta sprostila, omogočajo obročno plačilo sodne takse. Institut taksne oprostitve je namreč namenjen socialno najbolj ogroženemu sloju prebivalstva, ki nima dohodkov za preživljanje in ga je potrebno razlagati zelo restriktivno. V tem delu pritožbeno sodišče zgolj pripominja, da iz izpiska tožničinega transakcijskega računa izhaja, da na njem v času od 1. 8. 2012 do 1. 12. 2012 ni nobenih odlivov, kar kaže na to, da ima tožnica tudi druga (zadostna) sredstva za preživljanje. Pritožbi tožnice zato v celoti (glede odloga oziroma oprostitve plačila sodnih taks) ni bilo mogoče pritrditi, pač pa le delno v navedenem obsegu. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati tudi vrednost spornega predmeta ter ponovno odločiti o morebitnem obročnem plačilu sodne takse.