Jedro

Tožena stranka je kljub pisni napaki pri vrednosti celotne nepremičnine pravilno izračunala vrednost tožničinega solastniškega deleža do ene četrtine nepremičnine v višini 32.081 EUR. Po navedenem je pravilno ugotovila, da tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja in se je pri tem oprla na 1. odstavek 12. člena in na 23. člen ZSV. Ugotovila je namreč, da ima tožnica oziroma njena družina prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči. Svojo odločitev je oprla na 2. odstavek 13. člena in 14. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04 in nadaljnji, v nadaljevanju ZBPP). Pri svoji odločitvi je tožena stranka upoštevala tožničino pokojnino, ki jo prejema preko ZPIZ za obdobje od oktobra do decembra 2009 ter podatke Geodetske uprave Republike Slovenije (GURS) o informativnem izračunu posplošene tržne vrednosti stanovanjske stavbe v lasti tožnice, prav tako je vpogledala v spis opr. št. ... Tožnica je sama navedla v prošnji, da je solastnica do ene četrtine nepremičnine stanovanjska stavba parc. št. ... k.o. .... Stanovanjska stavba na podlagi 1. alinee 2. odstavka 23. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 in nadaljnji, v nadaljevanju ZSV) ni izvzeta kot premoženje, ki se ne upošteva, ker gre za stanovanje, v katerem tožnica in njena družina ne biva. Tožena stranka je opravila poizvedbe glede vrednosti stanovanjske stavbe preko GURS in ugotovila, da ta znaša 81.128.324 EUR. Četrtinski delež pa znaša 32.081 EUR. Tožena stranka je tako zaključila, da premoženje prosilke in njenih družinskih članov presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (13.302,00 EUR) in to izključuje njeno pravico do brezplačne pravne pomoči. Tožnica v tožbi navaja, da je imela dodeljeno brezplačno pravno pomoč v zadevi, vendar je bila sodba razveljavljena in s tem je prenehala odobrena brezplačna pravna pomoč. V ponovnem postopku je tožnica navedla, da je solastnica stanovanjske hiše do ene četrtine, tožena stranka je izračunala vrednost tega premoženja, vendar je izračun napačen. Tožnica je invalidska upokojenka in z odločitvijo tožena stranka onemogoča zastopanje po pravni zastopnici. Tožnici je umrla hčerka in je v takšnem duševnem stanju, da sama ne more skrbeti za svoje interese. Predlaga, da se tožbi ugodi in da se za nadaljevanje postopka odobri brezplačna pravna pomoč tožničini odvetnici, tožena stranka pa je dolžna povrniti stroške postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je prišlo pri vrednosti nepremičnine do pisne napake pri ovrednoteni celotni vrednosti stanovanjske stavbe in znaša celotna vrednost nepremičnine 128.324,00 EUR in ne 81.128.324 EUR. Prišlo je do pomote, vendar ta ne vpliva na dejstvo, da znaša vrednost ene četrtine deleža, katerega je tožnica solastnica, 32.081,00 EUR. To premoženje pa presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, kar znaša 13.302,00 EUR. Tožena stranka zato predlaga, da se tožba kot neutemeljena zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Na podlagi 3. odstavka 11. člena ZBPP se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, ki so določeni s tem zakonom. Tožena stranka je ugotovila, da tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja in se je pri tem oprla na 1. odstavek 12. člena in na 23. člen Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 in nadaljnji, v nadaljevanju ZSV), ki se uporablja na podlagi 14. člena ZBPP. Tožena stranka je ugotovila, da ima tožnica oziroma njena družina prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, kar znaša 13.302,00 EUR.

Tožnica je v prošnji za brezplačno pravno pomoč navedla, da je solastnica hiše ... in tožena stranka je ugotovila, da je solastnica te nepremičnine do ene četrtine. Tožena stranka je vrednost nepremičnine ugotovila preko podatkov GURS in sicer na podlagi informativnih podatkov o posplošeni tržni vrednosti parcel in stavbišča na dan 31. 12. 2007. Ugotovila je, da znaša četrtinski delež tožnice 32.081 EUR.

Tožnica ne izpodbija oziroma ne ugovarja načinu pridobitve podatkov, ugovarja le izračunu tožene stranke. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo pojasnila, da je prišlo do pisne napake, vendar je pravilno izračunana vrednost tožničinega deleža. Na navedbe v odgovoru na tožbo pa tožnica ni odgovorila. Sodišče pa ugotavlja, da je tožena stranka kljub pisni napaki pri vrednosti celotne nepremičnine pravilno izračunala solastniški delež do ene četrtine v višini 32.081 EUR.

Ker tožničino premoženje presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, je tožena stranka pravilno odločila. Sodišče je pri odločanju v tej zadevi počakalo na odločitev Vrhovnega sodišča RS v zadevi opr. št. X Ips 16/2010 v zvezi s sodbo tukajšnjega sodišča opr. št. II U 373/2009 z dne 21. 10. 2009 v zvezi z vprašanjem izpolnjevanja premoženjskega pogoja v zvezi z nepremičninami oziroma stanovanjem. V tem upravnem sporu je sodišče tudi sledilo sodni praksi v navedenih sodbah.

Sodišče je tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrnilo, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (4. odstavek 25. člena ZUS-1).