Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Za pravno domnevo iz določbe 3. odstavka 11. člena Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja je dovolj, da se v 60-metrskem pasu ob javni dovozni poti nahaja katerikoli del podržavljenega zemljišča.
Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se spremeni tako, da se tožbi ugodi in se odločba Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije, Ljubljana z dne 10.4.2006, odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 10.4.2006. S to odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnice zoper odločbo Upravne enote Maribor z dne 26.10.2005, s katero je ta odločila, da upravičencem A.A., B.B., C.C. in D.D. pripada odškodnina v obveznicah Slovenske odškodninske družbe (SOD) v višini njihovih solastniških deležev za podržavljeno zemljišče, parc. št. 15 k.o... v izmeri 1540 m2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje soglaša s toženo stranko, da ker se je v 60-metrskem pasu ob javni cesti nahajal le del podržavljenega zemljišča, je ta del šteti kot komunalno opremljeno zemljišče in ga vrednotiti kot stavbno zemljišče, preostali del pa je šteti kot komunalno neopremljeno zemljišče in ga vrednotiti kot kmetijsko zemljišče. Tožnica v pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in kršitev ustavne pravice iz 22. člena Ustave RS. Sodišče prve stopnje je nepravilno razlagalo določbo 11. člena Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja. Razlaga sodišča je v nasprotju s sodno prakso, in sicer s sklepom Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 521/2004. Z drugačno razlago materialnega prava, kot je podana v navedenem sklepu, je prvostopno sodišče kršilo tudi ustavno pravico iz 22. člena Ustave RS. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi, odpravi izpodbijano odločbo ter zadevo vrne v ponovno odločanje.
Tožena stranka, Slovenska odškodninska družba in G.G., kot stranki z interesom v tem upravnem sporu, na pritožbo niso podali odgovora.
Pritožba je utemeljena.
V obravnavani zadevi je sporna uporaba določbe 3. odstavka 11. člena Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja (Navodilo, Uradni list RS, št. 23/92 in 26/2000). Po navedeni določbi se šteje, da je bilo zemljišča možno komunalno opremiti brez večjih stroškov, če so se nahajala v 60-metrskem pasu ob javni dovozni poti, ki je bila priključena na javno cestno omrežje, če so bila oddaljena do 100 metrov od javnega vodovoda ali od priključka za preskrbo s pitno vodo ter do 200 metrov od možnega priključna na nizkonapetostno električno omrežje. Če so izpolnjeni vsi navedeni pogoji, pri čemer je za presojo relevantno stanje ob podržavljenju, se zemljišče ovrednoti kot nezazidano stavbno zemljišče. Po presoji pritožbenega sodišča je za pravno domnevo iz navedene določbe Navodila dovolj, da se v 60-metrskem pasu ob javni dovozni poti nahaja katerikoli del zemljišča. Ta pogoj je treba povezati s pogojem, da ima zemljišče priključek na javno cestno omrežje. Jasno je, da zadošča, da je tak priključek en sam. Glede na navedeno in glede na to, da je parcela osnovna enota zemljiškega katastra (7. člen Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot), po presoji pritožbenega sodišča ni podlage za zaključek sodišča prve stopnje, da je zemljišče šteti kot komunalno opremljeno nezazidano stavbno zemljišče le, če se v celoti nahaja v 60-metrskem pasu ob javni dovozni poti. Posamezni deli zemljiške parcele ne morejo imeti različnega pravnega položaja ne glede stvarnih pravic ne glede kategorije oziroma pravnega statusa zemljišča. Ker je glede na navedeno podan uveljavljani pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava, je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 3. odstavka 80. člena ZUS-1 pritožbi ugodilo in spremenilo izpodbijano sodbo tako, da je tožbi na podlagi 4. točke 1. odstavka 64. člena ZUS-1 ugodilo in odpravilo izpodbijano odločbo tožene stranke ter ji zadevo vrnilo v ponoven postopek, v katerem je vezana na pravno mnenje pritožbenega sodišča (4. odstavek 64. člena ZUS-1).