- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep I Cp 4598/2008
ECLI:SI:VSLJ:2009:I.CP.4598.2008 Civilni oddelek
Povzetek
- Ureditev meje brez sodelovanja tretjega nasprotnega udeležencaAli je mogoče urediti mejo med parcelami brez sodelovanja Občine Z., ki upravlja z zemljiščem, ki je predmet spora?
- Ugotavljanje spornosti mejeAli je sodišče pravilno ugotovilo, da meja ni sporna, na podlagi navedb strank in brez izvedbe predlaganih dokazov?
- Modifikacija zahtevka v nepravdnem postopkuAli lahko stranke modificirajo svoj zahtevek glede na potek dokaznega postopka v nepravdnem postopku?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Brez sodelovanja še tretjega nasprotnega udeleženca je mogoče urediti mejo.
Izrek
Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški nepravdnega postopka.
Obrazložitev
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za ureditev meje, ker predlagatelja navajata, da je sporna meja tudi v stičišču parcel 757/4, 757/5 in 758/1, vse k.o. ...., predloga pa nista vložila tudi zoper Občino Z., ki upravlja z zemljiščem parc. št. 758/1 k.o. ... Odločitev sodišča prve stopnje temelji tudi na ugotovitvi, da meja, katere ureditev se predlaga, sploh ni sporna.
Zoper sklep sodišča prve stopnje se po svojem pooblaščencu pravočasno pritožujeta predlagatelja. Pritožujeta se iz vseh treh, z ZPP predvidenih pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlagata, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Opozarjata, da sta predlagala ureditev meje, kot je bila ugotovljena v letu 1963 in da je sodišče prve stopnje spregledalo, da meja ni sporna samo v tromeji, ampak tudi po dolžini parc. št. 757/5 in 757/4, obe k.o. ...., ki sta v lasti udeležencev. Sodišču očitata, da je dejansko stanje ugotovilo na podlagi navedb udeležencev, ne da bi izvedlo predlagane dokaze: zaslišanje strank, ogled na kraju samem z izvedencem in ogled v arhivu GURS. Trdita, da v nepravdnem postopku lahko modificirata svoj zahtevek glede na potek dokaznega postopka. Opozarjata na 5. in 132. čl. Zakona o nepravdnem postopku. Vztrajata, da sta podala popoln predlog in da je meja, katere ureditev se predlaga, sporna, kar bi se izkazalo na naroku na kraju samem, iz skic pa o spornosti ali nespornosti meje ni mogoče zaključevati. Trdita, da sodišče lahko uredi sporno mejo tudi v točki, ki predstavlja tromejo.
Pritožba je utemeljena.
Pritožbeno sodišče ne soglaša s sodiščem prve stopnje, da brez sodelovanja še tretjega nasprotnega udeleženca (Občina Z.) meje med parc. št. 757/4 k.o. ..., last predlagateljev in 757/5 k.o. ..., last nasprotnih udeležencev ni mogoče urediti. Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) predvideva, da se postopka udeležuje tudi oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet (1. odstavek 19. čl. in 20. čl. ). V postopku za ureditev meje se to določilo običajno udejani tako, da sodišče na narok na terenu vabi lastnike parcel, ki se jih dotika meja, ki se ureja.
Pritrditi pa je tudi navedbi pritožnikov, da je sodišče dejstvo spornosti meje ugotavljalo na podlagi navedb strank in ne na podlagi izvedenih dokazov. Obstaja možnost, da je nespoštovanje 8. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) privedlo do nepravilne odločitve, saj zapisnik ustne obravnave (A6) kaže, da udeleženci o tromeji parcel niso dosegli soglasja.
Ker so pritožbeni razlogi podani, je sklep sodišča prve stopnje razveljavljen (3. točka 365. čl. ZPP). Izrek o stroških temelji na temelji na 3. odstavku 165. čl. ZPP. Določbe ZPP so uporabljene ne osnovi 37. čl. ZNP.