Jedro

Revident skopih in zelo splošnih navedb o premoženjski in nepremoženjski škodi ni konkretiziral in izkazal. Tudi navedbe, kolikor jih je mogoče šteti, da se nanašajo na njegovo pravico do družinskega življenja, izkazujejo zgolj sorodstvena ne pa družinska razmerja.

Poleg tega revident za nobeno od navedenih nekonkretiziranih škod ne trdi, da vzpostavitev prejšnjega stanja ne bi bila več mogoča (npr. da se v primeru uspeha v sodnem postopku v Republiko Slovenijo ne bi mogel vrniti in nadaljevati življenja s sorodniki).

Izrek

Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo Upravne enote Lenart, št. 214-67/2015/14 z dne 13. 10. 2015. Z njo je prvostopenjski upravni organ tožniku, državljanu Srbije, na podlagi drugega odstavka 86. člena Zakona o tujcih (v nadaljevanju ZTuj-2) zavrnil prošnjo za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji(1) (1. točka izreka), odločil, da mora zapustiti Republiko Slovenijo v roku 30 dni od dokončne odločbe (2. točka izreka), in ugotovil, da stroškov postopka ni bilo (3. točka izreka). Tožena stranka je z odločbo, št. 2141-170/2015/2 (1312-03) z dne 9. 11. 2015, tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnila.

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo tožnik (v nadaljevanju revident) vlaga revizijo in zahtevo za izdajo začasne odredbe na podlagi drugega odstavka 84. člena ZUS-1. Zatrjuje nastanek težko popravljive škoda, ki naj bi bila materialna in predvsem nematerialna (razbitje socialnih vezi v Sloveniji). Prisilna odstranitev iz Republike Slovenije bi pomenila očitno in hudo kršitev pravic iz 8. člena EKČP. 3. Tožena stranka na predlog za izdajo začasne odredbe ni obrazloženo odgovorila.

4. Zahteva za izdajo začasne odredbe ni utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 84. člena ZUS-1 lahko Vrhovno sodišče na zahtevo revidenta izda začasno odredbo do odločitve o reviziji zaradi razlogov iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1, in sicer, če bi se mu z izvršitvijo akta prizadela težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi in koristi nasprotnih strank.

6. Namen začasne odredbe je preprečiti, da morebitni revidentov kasnejši uspeh v revizijskem postopku zaradi že nastale škode zanj ne bo ostal brez pomena, torej ker ne bi mogel doseči vzpostavitve prejšnjega stanja. Odločanje o začasni odredbi zahteva restriktiven pristop že zaradi narave postopka, še zlasti pa je tak pristop utemeljen v revizijskem postopku, ko je o sporu že pravnomočno odločeno. Zato mora stranka, ki zahteva izdajo začasne odredbe, v sami zahtevi konkretno navesti vse okoliščine in vsa dejstva, s katerimi utemeljuje verjetnost nastanka in obseg škode ter njeno težko popravljivost, za vse navedeno pa predložiti tudi dokaze. Stranka, ki zahteva izdajo začasne odredbe, nosi v celoti trditveno in dokazno breme, da s svojimi navedbami in s predloženimi dokazi prepriča sodišče o nujnosti zadržanja sicer izvršljive odločbe državnega organa.

7. Revident je v zahtevi za izdajo začasne odredbe uveljavljal materialno škodo v smislu velikih stroškov za bivanje neznano kje na Kosovu ali v Srbiji (sredstev za to nima) in nematerialno škodo z razbitjem socialnih vezi v Sloveniji. Teh svojih skopih in zelo splošnih navedb ni konkretiziral in zanje tudi ni predložil nobenih dokazov. Tako ni konkretiziral in izkazal, s čim se sicer preživlja in kakšno je njegovo premoženjsko stanje, pri čemer dejstvo, da so ok. leta 2009 obiskali Kosovo oz. Srbijo(2) vzbuja dvom tudi v trditev, da tam nima nikogar. Povsem nekonkretizirane so tudi navedbe glede razbitja socialnih vezi. Kolikor je mogoče šteti, da se ta opredelitev nanaša na revidentovo pravico do družinskega življenja (z navedbami o njeni kršitvi sicer utemeljuje revizijo), je treba upoštevati, da ne navaja okoliščin, ki bi kazale na obstoj tega življenja, ki ga kot polnoletna oseba(3) uživa v Sloveniji z zakoncem oz. zunajzakonskim partnerjem in/ali z mladoletnimi otroki, niti ne trdi, da med njim in starši (ali drugimi sorodniki v Sloveniji) ne obstoji zgolj sorodstveno ampak tudi družinsko razmerje v smislu medsebojne odvisnosti zaradi npr. obstoja osebnih okoliščin na strani revidenta, ki posegajo v njegovo sposobnost skrbeti zase. Poleg tega revident za nobeno od navedenih nekonkretiziranih škod ne trdi, da vzpostavitev prejšnjega stanja ne bi bila več mogoča (npr. da se v primeru uspeha v sodnem postopku v Republiko Slovenijo ne bi mogel vrniti in nadaljevati življenja s sorodniki).

8. Navedeno pomeni, da revident ni izkazal ne verjetnega nastanka škode, ne njene težke popravljivosti. Zato so za odločitev nebistvene njegove navedbe, da le z izdano začasno odredbo javna korist ne bo prizadeta, ker da le v takem primeru ne bo prišlo do očitne in hude kršitve pravic iz 8. člena EKČP ter kasnejše odškodninske odgovornosti države. Ob tem Vrhovno sodišče dodaja, da je že v sklepu I Up 352/2013 z dne 3. 10. 2013 poudarilo, da mora tujec, ko ima država legitimen interes, da izvaja ukrepe za zakonito in kontrolirano priseljevanje, izkazati, da bi bilo v primeru prisilne izvršitve izpodbijane odločbe prekomerno poseženo v pravico do družinskega življenja.

9. Ker revident ni zadostil svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu ter ni verjetno izkazal nastanka težko popravljive škode, je Vrhovno sodišče zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrnilo.

(1) Ugotovljeno je bilo, da z vidika načela nevračanja iz 72. člena ZTuj-2 za njegovo odstranitev iz Republike Slovenije ni več ovir, zato mu ni več mogoče dovoliti zadrževanja iz razloga po prvi alineji drugega odstavka 73. člena ZTuj-2 in posledično ne podaljšati dovoljenja za začasno prebivanje (drugi odstavek 51. člena istega zakona). Na podlagi prvega odstavka 69. člena ZTuj-2 policija odstrani iz države tujca, ki države ni zapustil v roku, določenem za prostovoljno vrnitev, tujca, ki mu ni bil podaljšan rok za prostovoljno vrnitev na podlagi četrtega odstavka 67. člena tega zakona, tujca, ki mu je bila določena prepoved vstopa, in tujca, ki mu je bila izrečena stranska sankcija izgona tujca iz države.

(2) Izjava v zapisniku o revidentovem zaslišanju z dne 17. 7. 2015. (3) Revident je star 24 let.