Jedro

V sporih zaradi neizbire kandidata za direktorja javnega zavoda sodišče prve stopnje vedno odloča v senatu.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, (1) da je tožena stranka kršila postopek javnega razpisa z dne 12. 3. 2016 za vodstveno delovno mesto GENERALNI DIREKTOR A. (m/ž) šifra delovnega mesta: ...); (2) da je nezakonit sklep tožene stranke št. ..., sprejet na 33. redni seji Sveta A. dne 7. 4. 2016, s katerim je Svet A. sklenil, da tožnik ne izpolnjuje razpisnih pogojev za generalnega direktorja A.; (3) da se kot nezakonit razveljavi sklep tožene stranke št. ..., sprejet na 33. redni seji Sveta A. dne 7. 4. 2016, s katerim je Svet A. sklenil, da se za generalnega direktorja A. imenuje B.B., (4) da B.B. ne izpolnjuje razpisnih pogojev javnega razpisa z dne 12. 3. 2016 za vodstveno delovno mesto GENERALNI DIREKTOR A. (m/ž) (šifra delovnega mesta: ...) in (5) da tožnik izpolnjuje razpisne pogoje javnega razpisa z dne 12. 3. 2016 za vodstveno delovno mesto GENERALNI DIREKTOR A. (m/ž) (šifra delovnega mesta: ...) (točka I izreka). Odločilo je, da mora tožnik v 15 dneh od vročitve sodne odločbe povrniti toženi stranki stroške postopka v znesku 1.012,76 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila (točka II izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, oziroma da jo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje, toženi stranki pa naloži stroške postopka tožene stranke. Navaja, da sodišče ni pravilno upoštevalo razporeditve trditvenega in dokaznega bremena. Tožnik je namreč z listinami izkazal, nato pa tudi prepričljivo izpovedal, da izpolnjuje razpisane pogoje za zasedbo delovnega mesta generalnega direktorja tožene stranke. Svet zavoda, ki je določen s statutom, na seji 7. 4. 2016 ni bil sestavljen skladno s statutom. Imenovanih je bilo namreč zgolj 10 in ne 11 članov. Statut zavoda jasno določa, da ima Svet zavoda 11 članov in ne morebiti 10 do 11. V zvezi s snemanjem seje Sveta zavoda 7. 4. 2016 in sestave zapisnika navaja, da se seja Sveta 7. 4. 2016, na kateri je bil imenovan generalni direktor tožene stranke, ni snemala. Tako postopanje je v nasprotju s statutom zavoda in že samo po sebi pomeni kršenje statuta. Zapisnik je vodila oseba, ki ni navedena med prisotnimi na seji. Glede poziva tožene stranke B.B. za dopolnitev nepopolne vloge navaja, da bi morala tožena stranka vlogo zavreči, ne pa ga pozvati k dopolnitvi vloge. B.B. ni zaprosil za podaljšanje roka, niti navedel nobenega utemeljenega razloga za podaljšanje roka, zato se ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je bilo postopanje tožene stranke skladno z ZUP. Pritožba se tudi ne strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da tožnik v postopku izbire ni bil diskriminiran. Do vseh navedb in dokazov, ki so bili relevantni za tožnika, se sodišče ni opredelilo, oziroma jih je spregledalo. Glede stroškov postopka navaja, da so pravdni stroški tisti, ki so potrebni za pravdo. Glede prve pripravljalne vloge z dne 24. 6. 2016 in stroškov v višini 300 točk navaja, da je šlo za odpravo napak navedb tožene stranke in da ta vloga ni potrebna za postopek. Glede druge pripravljalne vloge z dne 18. 1. 2017 in stroškov v višini 225 točk navaja, da je tožena stranka z njo zgolj predlagala, naj sodišče dodeli tožniku rok za podajo navedb, čemur pa sodišče procesno ni sledilo. Glede tretje pripravljalne vloge z dne 22. 2. 2017 in stroškov v višini 225 točk pa je tožena stranka zgolj ponavljala svoje prejšnje navedbe v postopku, zato tudi stroški te vloge niso potrebni stroški za pravdo.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 1. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je bilo sodišče pri odločanju nepravilno sestavljeno, ker je v zadevi odločala sodnica posameznica.

5. Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl.) v zvezi s 121. členom ZPP-E (Ur. l. RS, št. 10/2017) v prvem odstavku 14. člena določa, da v delovnih in socialnih sporih odloča sodišče prve stopnje v senatu, razen če ta zakon določa, da odloča sodnik posameznik. Kdaj odloča sodnik posameznik, je določeno v drugem in tretjem odstavku 14. člena ZDSS-1. Po teh določbah sodnik posameznik odloča v individualnih delovnih in socialnih sporih o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne presega 40.000 EUR, ne glede na vrednost spornega predmeta pa v taksativno navedenih individualnih delovnih in socialnih sporih. Glede na takšno zakonsko ureditev v sporih zaradi neizbire kandidata za direktorja javnega zavoda sodišče prve stopnje vedno odloča v senatu. Kot izhaja iz izpodbijane sodbe, pa je sodišče prve stopnje v tem delovnem sporu odločilo po sodnici posameznici. Zato je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 1. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

6. Ugotovljene bistvene kršitve določb postopka po 1. točki drugega odstavka 339. člena ZPP glede na njeno naravo pritožbeno sodišče ne more odpraviti samo, zato je treba izpodbijano sodbo razveljaviti že iz tega razloga, na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP. Pritožbeno sodišče drugih pritožbenih navedb ni presojalo, ker za odločitev o utemeljenosti pritožbe niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

7. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP).

8. Odločitev o pritožbenih stroških se v skladu z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP pridrži za končno odločbo.

PRAVNI POUK: Zoper sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.