Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja začetka teka roka iz prvega odstavka 125. člena ZPPSL.

Izrek

Predlogu se delno ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja začetka teka roka iz prvega odstavka 125. člena ZPPSL v okoliščinah konkretnega primera.

V preostalem delu se predlog zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da 6 pravnih dejanj (asignacij), storjenih po M. d. o. o. (pravnem predniku stečajnega dolžnika) v korist tožene stranke, nima pravnega učinka proti stečajni masi stečajnega dolžnika M. I. d. o. o. (druge tožnice) in da je tožena stranka dolžna v stečajno maso druge tožnice plačati 30.164,38 EUR z zamudnimi obrestmi. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2. Tožena stranka je vložila predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje. V njem kot sporna navaja vprašanje začetka teka roka iz prvega odstavka 125. člena Zakona o prisilni poravnavi stečaju in likvidaciji (v nadaljevanju ZPPSL), vprašanje začetka teka roka iz 2. točke četrtega odstavka 125. člena ZPPSL ter vprašanje razlage besedila izpolnitev v obliki ali na način, ki ni običajen, iz 1. točke četrtega odstavka 125. člena ZPPSL.

3. Predlog je delno utemeljen.

Vprašanji začetka teka rokov iz prvega odstavka 125. člena ZPPSL in 2. točke četrtega odstavka 125. člena ZPPSL

4. Iz predloga za dopustitev revizije in njegovih prilog izhaja, da so bila izpodbijana pravna dejanja opravljena po družbi M. d. o. o., ki je bila k stečajnemu dolžniku pripojena po tem, ko je bil zoper stečajnega dolžnika podan predlog za začetek stečajnega postopka. Zaradi tega in zaradi nadaljnjih procesnih zapletov v postopku vpisa navedene pripojitve v sodni register je bilo v obravnavanem primeru sporno, kdaj je bil zoper M. d. o. o. uveden in kdaj začet stečajni postopek. Posledično sta se odprli vprašanji začetka teka rokov: iz prvega odstavka 125. člena ZPPSL (izpodbijajo se lahko pravna dejanja storjena v zadnjem letu pred dnem začetka stečajnega postopka); in iz 2. točke četrtega odstavka 125. člena ZPPSL (domneva se, da je upnik, v korist katerega je bilo izpodbijano pravno dejanje storjeno, vedel ali bi moral vedeti za dolžnikovo slabo ekonomsko - finančno stanje, če je bilo izpodbijano dejanje storjeno v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka).

5. Tožena stranka v predlogu za dopustitev revizije pomembnost obeh pravnih vprašanj, ki se nanašata na začetek teka rokov, utemeljuje z neobstojem sodne prakse.

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so glede vprašanja začetka teka roka iz prvega odstavka 125. člena ZPPSL v okoliščinah konkretnega primera izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Zato je glede njega revizijo dopustilo.

7. V zvezi z vprašanjem začetka teka roka iz 2. točke četrtega odstavka 125. člena ZPPSL pa Vrhovno sodišče ugotavlja, da je sodišče druge stopnje o obstoju subjektivnega pogoja za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj sklepalo (tudi) na podlagi presoje, da za vse izvedene asignacije velja, da „niso bile dogovorjene že ob sklenitvi pogodbe z elementi kasnejših izpolnitev stečajnega dolžnika“ (zadnji odstavek na 3. strani sodbe sodišča druge stopnje). Ker pravilnosti presoje sodišča druge stopnje o obstoju domnevne baze iz 1. točke četrtega odstavka 125. člena ZPPSL v revizijskem postopku ne bo več mogoče preizkušati,(1) v njem ne bo potrebe po preizkušanju pravilnosti presoje o obstoju domnevne baze iz 2. točke četrtega odstavka 125. člena ZPPSL, saj za obstoj domneve o subjektivnem pogoju za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj zadostuje, da obstaja domnevna baza iz 1. točke četrtega odstavka 125. člena ZPPSL. S tem pa odgovor na vprašanje začetka teka roka iz 2. točke četrtega odstavka 125. člena ZPPSL izgubi pomembnost za odločitev v obravnavani zadevi. Zato je Vrhovno sodišče glede njega predlog za dopustitev revizije zavrnilo.

Vprašanje neobičajnosti izpolnitve iz 1. točke četrtega odstavka 125. člena ZPPSL

8. Tožena stranka kot sporno izpostavlja tudi vprašanje razlage 1. točke četrtega odstavka 125. člena ZPPSL, po kateri se domneva, da je upnik, v korist katerega je bilo storjeno izpodbijano pravno dejanje, vedel ali bi moral vedeti za dolžnikovo slabo ekonomsko – finančno stanje, če je prejel izpolnitev v obliki ali na način, ki ni običajen. Tožena stranka navaja, da je seznanjena s sodno prakso, ki običajnost enači z iztožljivostjo, vendar na takšno tolmačenje ne more pristati. Pomembnost pravnega vprašanja utemeljuje z navedbo, da gre za pravno vprašanje, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, vendar tega podrobneje ne utemelji.

9. Ker tožena stranka že sama (pravilno)(2) trdi, da o razlagi besedila izpolnitev v obliki ali na način, ki ni običajen, iz 1. točke četrtega odstavka 125. člena ZPPSL obstaja sodna praksa in ker z ničemer ne utemelji pomembnosti pravnega vprašanja, Vrhovno sodišče tudi glede tega vprašanja revizije ni dopustilo.

Op. št. (1): Primerjaj drugi odstavek 371. člena ZPP in spodaj navedene razloge za zavrnitev dela predloga za dopustitev revizije, ki se nanaša na razlago 1. točke četrtega odstavka 125. člena ZPPSL.

Op. št. (2): Sodbe Vrhovnega sodišča III Ips 74/94 z dne 10. 3. 1995, III Ips 28/95 z dne 19. 5. 1995 in III Ips 46/98 z dne 14. 5. 1998.