20. 5. 2010

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Marka Gogale, Ljubljana, ki ga zastopa Andrej Razdrih, odvetnik v Ljubljani, na seji 20. maja 2010

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 145.c člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list SRS, št. 17/78, ter Uradni list RS, št. 12/92, 58/93, 71/94, 29/95, 10/98 in 26/99) in prvega odstavka 3. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 10/98 in 26/99) se zavrne.

2.Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 59/2007 z dne 16. 7. 2009 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 1908/2006 z dne 20. 9. 2006 ter s sodbo in sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. P 842/2005-I z dne 26. 1. 2006 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Vrhovno sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo revizijo zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, s katero je to sodišče zavrnilo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka za plačilo odškodnine zaradi nezakonitega izreka in obsega zaplembe premoženja. Pritrdilo je stališču nižjih sodišč, po katerem postavljeni tožbeni zahtevek sodi med zahtevke, ki se po 145.c členu Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS) ne priznavajo. Pritožnik tej odločitvi sodišč očita kršitev pravic iz 14., 22. in 26. člena Ustave v zvezi s četrtim odstavkom 15. člena Ustave.

2.Kljub temu, da je Ustavno sodišče že presojalo 145.c člen ZIKS in 3. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS-G), pobudnik predlaga ponovno presojo teh zakonskih določb. Meni, da število vloženih odškodninskih zahtevkov ni zadoščalo za presojo Ustavnega sodišča o tem, da je bila uveljavitev 145.c člena nujna za zaščito socialne države. Zato naj zakonodajalec ne bi imel pravice kršiti 155. člena Ustave. Poleg tega naj bi bilo povračilo škode, nastale z zaplembo, ki ni bila izvedena zakonito, posebna pravica, ki jo je treba odpraviti. Izpodbijani določbi pa naj bi posplošeno obravnavali odškodninske zahtevke, "ne glede na njihove posebnosti in pravni temelj". Ustavnemu sodišču predlaga, naj natančno razloži 145.c člen ZIKS, in se pri tem sklicuje na 39. točko obrazložitve odločbe št. U-I-60/98 z dne 16. 7. 1998 (Uradni list RS, št. 56/98, in OdlUS VII, 150).

B.

3.Pobudnik izpodbija 145.c člen, ker izključuje odškodninske zahtevke za obdobje od zaplembe do razveljavitve kazni zaplembe premoženja. Iz razlogov, ki jih navaja, je razvidno, da ne izpodbija 3. člena ZIKS-G v celoti, temveč le prvi odstavek, ki določa, da se tudi že začeti postopki v zvezi z vrnitvijo premoženja, ki so se začeli pred uveljavitvijo ZIKS-G, končajo po tem zakonu.

4.Pobudnik je že izpodbijal 145.c člen ZIKS in 3. člen ZIKS-G. Ustavno sodišče je njegovo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 3. člena ZIKS-G zavrnilo s sklepom št. U-I-156/99 z dne 15. 3. 2001 (Uradni list RS, št. 24/01, in OdlUS X, 190). Z odločbo št. U-I-156/99 z dne 15. 11. 2001 (Uradni list RS, št. 101/01, in OdlUS X, 190) pa je presodilo, da je bil 145.c člen, kot je bil uveljavljen z ZIKS-G, v neskladju z Ustavo, ker je različno urejal položaj upravičencev po ZIKS od položaja upravičencev po Zakonu o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I in nasl. – v nadaljevanju ZDen). Zakonodajalec je 145.c člen ZIKS spremenil z Zakonom o spremembi Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 59/02 - ZIKS-1A), a je tudi po spremembi izključeno uveljavljanje odškodninskih zahtevkov iz naslova nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja, iz naslova katerihkoli izgubljenih dobičkov in iz naslova vzdrževanja nepremičnin izključeni za čas od zaplembe do dneva pravnomočnosti razveljavitve kazni zaplembe premoženja.

5.To izključitev možnosti uveljavljanja odškodninskih zahtevkov je Ustavno sodišče presojalo že z odločbo št. U-I-60/98, na katero se sklicuje tudi pobudnik. Presodilo je, da poseg v postopke, ki so bili ob uveljavitvi ZIKS-G že v teku, ni v neskladju z Ustavo. Izključitev odškodninskih zahtevkov iz naslova izgubljenega dobička zaradi neupravičene zaplembe premoženja je sicer poseg v ustavne pravice neupravičeno obsojenih oseb (30. člen Ustave) oziroma v ustavne pravice njihovih pravnih naslednikov (33. člen Ustave), ki pa ni v neskladju z Ustavo, ker prestane strogi ustavnosodni test. Ustavno sodišče je ocenilo, da je glede obsega vračanja podržavljenega premoženja izenačitev položajev neupravičeno obsojenih s položajem vseh upravičencev do poprave povojnih krivic (ki vračilo premoženja uveljavljajo po ZDen) primerno sredstvo in da zakonodajalec svojega namena ne bi mogel doseči z milejšim ukrepom. Z zagotovitvijo enakopravne obravnave povojnih krivic s hkratnim zmanjšanjem velike finančne obveznosti države za popravo vseh krivic je namreč doseženo določeno ravnotežje med popravo krivic za nazaj, ne da bi bile zaradi tega ogrožene ali prizadete pravice drugih, ki imajo svoj temelj v ustavni opredelitvi Republike Slovenije kot socialne države (2. člen Ustave).

6.Dejstvo, da se pobudnik ne strinja z razlago 145.c člena ZIKS, na kateri temelji odločitev sodišč, ki jo izpodbija z ustavno pritožbo, samo po sebi še ne pomeni, da je zakonska določba nejasna. Kolikor pobudnik z navedbami, da je bilo premoženje zaplenjeno nezakonito, po vsebini trdi, da je bilo premoženje podržavljeno brez pravne podlage, bi moral vračilo tako podržavljenega premoženja uveljavljati v postopku po ZDen in ne po ZIKS. Zahtevki, ki jih želi uveljavljati pobudnik, pa so izključeni tudi po ZDen.

7.Z drugimi navedbami pobudnik v ponovnem predlogu za oceno ustavnosti izpodbijane ureditve ne navaja razlogov, ki jih Ustavno sodišče ne bi upoštevalo že pri odločanju v zadevi št. U-I-60/98. Ustavno sodišče je pobudniku že v odločbi št. U-I-156/99 pojasnilo, da navedbe, s katerimi izraža svoje nestrinjanje s posameznimi ugotovitvami Ustavnega sodišča in z odločitvijo v zadevi št. U-I-60/98, ne pomenijo navajanje razlogov, ki jih Ustavno sodišče še ni upoštevalo. Zato je Ustavno sodišče tudi to ponovno pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 145.c člena ZIKS in 3. člena ZIKS-G zavrnilo kot očitno neutemeljeno.

8.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker zatrjevane kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin niso podane (2. točka izreka).

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena in drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – ZUstS) ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik

Predsednik