- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep III Cp 1889/99
ECLI:SI:VSLJ:2000:III.CP.1889.99 Civilni oddelek
Povzetek
- Dovolitev izvršbe na podlagi izvršilnega naslovaAli sodišče lahko dovoli izvršbo za izterjavo zamudnih obresti, če ta obveznost ni izrecno navedena v izvršilnem naslovu?
- Utemeljenost izvršilnega predlogaAli je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo izvršilni predlog upnika za izterjavo zamudnih obresti?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Sodišče lahko po določbi prvega odstavka 17. člena ZIZ dovoli izvršbo le na podlagi izvršilnega naslova - ne da bi se v izvršilnem postopku smelo spuščati v presojo vprašanja utemeljenosti dajatve, katere prisilno izpolnitev terja upnik v izvršilnem postopku.
Izrek
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (tč. III/2 njegovega izreka) potrdi.
Obrazložitev
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje delno zavrnilo upnikov predlog za izvršbo - in sicer v delu za izterjavo glavnice nad zneskom 1.827.917,39 SIT (tč. III/1. prvostopnega sklepa), v delu, v katerem upnik izterjuje plačilo zakonitih zamudnih obresti od zapadlosti vsake posamične mesečne plače ("obroka") v plačilo (tč.
III/2. prvostopnega sklepa) ter glede terjanega prenosa zarubljenih sredstev dolžnice na upnikov naslov pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi (tč. III/3. prvostopnega sklepa).
Tak sklep sodišča prve stopnje izpodbija upnik s pritožbo le v izreku pod tč. III/2. - to je v delu o zavrnitvi njegovega izvršilnega predloga za izterjavo zakonitih zamudnih obresti od vsake posamične zapadle mesečne plače, pri čemer uveljavlja kot pritožbena razloga zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter zmotno uporabo materialnega prava. Navaja, da je v sodbi, ki je izvršilni naslov, dolžniku naložena obveznost izplačati upniku vso zapadlo plačo od 15.1.1993 dalje, ker upniku še traja delovno razmerje pri dolžniku.
Po mnenju upnika je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da mu ne gredo zamudne obresti od neizplačanih plač samo zato, ker v sodbi to ni posebej opredeljeno. Dolžnik je v zamudi z izplačilom za vsak mesec, ko bi moral upniku izplačati zapadlo plačo, vendar mu je ni izplačal. Zato mu mora poleg zapadle plače poravnati tudi zamudne obresti. Predlaga spremembo prvostopnega sklepa v izpodbijanem delu na način, da se izvršba dovoli tudi zaradi izterjave zakonitih zamudnih obresti.
Pritožba ni utemeljena.
Res je sicer, da je dolžnik v zamudi z izplačilom za vsak mesec, ko bi moral upniku izplačati zapadlo plačo, pa mu je ni izplačal. Vendar to še ne zadošča za dovolitev izvršbe za izterjavo tudi nateklih zakonitih zamudnih obresti, če taka plačilna obveznost dolžniku ni naložena tudi s sodbo, ki je izvršilni naslov. Sodišče lahko namreč po določbi prvega odstavka 16. člena Zakona o izvršilnem postopku - ZIP (in po določbi prvega odstavka 17. člena sedaj veljavnega Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ) dovoli izvršbo le na podlagi izvršilnega naslova - ne da bi se v izvršilnem postopku smelo spuščati v presojo vprašanja utemeljenosti dajatve, katere prisilno izpolnitev terja upnik v izvršilnem postopku. Da v konkretnem izršilnem naslovu dolžnikova obveznost plačila zamudnih obresti ni navedena (ne opredeljeno niti kakorkoli drugače), pa očitno uvidi tudi sam upnik spričo njegovih pritožbenih navedb. Zato je bilo treba pritožbo na podlagi določbe 2. točke 380. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP/77 v zvezi s 14. členom ZIP (oz. v zvezi s 15. členom sedaj veljavnega ZIZ) zavrniti kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrditi sklep sodišča prve stopnje.