Jedro

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja procesne pravilnosti presoje sodišč nižjih stopenj o nedovoljenosti predloga za obnovo postopka v smislu drugega odstavka 395. člena ZPP.

Izrek

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja procesne pravilnosti presoje sodišč nižjih stopenj o nedovoljenosti predloga za obnovo postopka v smislu drugega odstavka 395. člena ZPP.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog tožnikov za obnovo postopka P 90/2009. Menilo je, da tožnika nista navedla nobenih okoliščin, da novih dokazov ob zadostni skrbnosti ne bi mogla predložiti, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo (drugi odstavek 395. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). Dokazni predlog z zaslišanjem prič je zavrnilo, ker sta bili predlagani v zvezi s trditvijo, da sta vršili pregled upravnega spisa, kar pa niti ni bilo sporno, zato ne gre za dokaz, s katerim bi stranka dokazala, da predpogodb ni mogla uveljavljati v rednem postopku.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnikov zavrnilo in prvostopenjski sklep potrdilo.

3. Zoper sodbo pritožbenega sodišča tožnika vlagata predlog za dopustitev revizije glede vprašanja, kdaj so izpolnjeni pogoji po 10. točki 394. člena ZPP oziroma kakšne okoliščine je potrebno zatrjevati za utemeljitev predloga za obnovo in kakšna je zadostna skrbnost stranke pri preiskovanju gradiva, ki je v zvezi z dejanskim stanjem spora. Navajata, da je predlog za obnovo skladno s teorijo in sodno prakso utemeljen, če stranka zatrjuje novo dejstvo ali predlaga nov dokaz, ki ga ob ustrezni skrbnosti ni mogla ugotoviti ali predlagati že prej, temveč je zanj naključno zvedela ali pridobila možnost, da ga predlaga.(1) Ker sta na tretji strani predloga za obnovo pojasnila razloge, zakaj novih dokazov (kupne pogodbe in predpogodb) brez svoje krivde nista mogla predložiti med rednim postopkom, se jima zdi nasprotno stališče sodišč nižjih stopenj protispisno. Sodišči sta spregledali navedbe, da se kupna pogodba ni nahajala v izvršilnem spisu Ig 306/96, čeprav je toženka v zemljiški knjigi vknjižena kot lastnik ravno na podlagi sklepa o izročitvi s to opravilno številko, tožnika pa sta kupno pogodbo pridobila ob pregledu drugega izvršilnega spisa (Ig 223/96), v katerega je njun pooblaščenec vpogledal v zvezi z drugo pravdno zadevo (P 52/2007). Med pravdo P 90/2009 tožnika nista imela nobenega razloga, da bi iskala ustrezne dokaze v spisu Ig 223/96, s čimer nima nobene zveze, da sta omenjeni pravdi potekali zaradi istih nepremičnin. Ker se sodišči nista opredelili do trditev, da se je pogodba nahajala v drugem spisu in ne v spisu Ig 306/96, kjer naj bi bila, sta zagrešili bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje tudi ni celostno povzelo navedb v zvezi s predpogodbami, ki jih je tožnikoma izročil E. E. st., ki jih je 20. 4. 2012 pridobil na Upravni enoti Kamnik pri pregledu upravnega spisa št. 35100-0040/01, za obstoj katerega tožnika med pravdo P 90/2009 nista vedela, saj v tamkajšnjem postopku nista bila stranki. Zaključki sodišč nižjih stopenj so tudi v tem pogledu obremenjeni z bistvenimi kršitvami določb pravdnega postopka. Tožnika sta vpogledala v upravni spis takoj, ko sta zanj izvedela, kar bi lahko potrdili predlagani priči. To se je zgodilo šele po pravnomočnem zaključku pravde zato, ker prej za ta postopek nista vedela. Ni bistveno, da je bil E. E. st. kot pooblaščenec seznanjen s pravdo; bistveno je, da ni vedel za upravni postopek, kar je logična ovira za vpogled v spis. V zvezi s tem sta tožnika predlagala njegovo zaslišanje, kar sta sodišči zmotno zavrnili s pojasnilom, da ne gre za dokaz, s katerim bi stranka dokazala, da pogodb ni mogla uveljavljati v rednem postopku. Neupravičeno je bil zavrnjen tudi dokazni predlog z zaslišanjem S. S., ki bi lahko potrdil, da se je E. E. st. s predmetnim dokazom seznanil šele 20. 4. 2012 in da prej za obstoj upravnega postopka brez svoje krivde ni vedel. Tudi v tem delu je obrazložitev pritožbenega sodišča protispisna. Da sta priči vršili pregled upravnega spisa, sta tožnika pojasnila zaradi zveze z obravnavanim primerom (drugi odstavek 229. člena ZPP), priči pa sta bili predlagani v zvezi z že omenjenimi relevantnimi dejstvi, navedenimi pod točko 1.3. predloga za obnovo.

4. Predlog je utemeljen.

5. Revizijsko sodišče je ocenilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367a. člena ZPP v obravnavanem primeru podani glede pravnega vprašanja, oblikovanega v izreku sklepa (tretji odstavek 367c. člena ZPP).

Op. št. (1): Ude v Ude in drugi, ZPP s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba 2009, str. 594 in sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 244/2006 z dne 28. 9. 2006.