Jedro

Ker odvetnik M. P. ni stranka predmetnega postopka, položaj toženčevega začasnega zastopnika pa mu je prenehal še pred vložitvijo predmetne pritožbe, to pomeni, da je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima.

Izrek

I. Pritožba zavrže. II. Pritožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 2.4.2012 odločilo, da je dolžan toženec tožnici plačati 8.354,85 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8.10.2008 dalje (I. točka izreka). V višjem delu je tožbeni zahtevek (in sicer za glavnico 3.073,23 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi) zavrnilo (II. točka izreka). Nadalje je odločilo, da je dolžan toženec tožnici plačati pravdne stroške v višini 602,20 EUR (III. točka izreka).

2. Zoper I. točko izreka sodbe se je zaradi absolutno bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in nepravilno (nepopolno) ugotovljenega dejanskega stanja pritožil odvetnik M. P. iz K. Navaja, da se pritožuje kot toženčev začasni zastopnik in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, v izpodbijanem delu sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V nadaljevanju podaja razloge, zakaj naj bi bila izpodbijana sodba nezakonita.

3. Pritožba ni dopustna.

4. Sodišče prve stopnje je v sklepu z dne 29.6.2011, s katerim ga je postavilo za začasnega zastopnika toženca, odvetnika M. P. (v skladu z določbo drugega odstavka 83. člena ZPP) opozorilo,(1) da mu gredo pravice in dolžnosti (začasnega zastopnika) od dneva postavitve in vse do takrat, dokler tožena stranka ali njen pooblaščenec ne nastopi pred sodiščem oziroma dokler organ, pristojen za socialne zadeve, sodišču ne sporoči, da je postavil skrbnika. S tem trenutkom torej njegove pravice in dolžnosti začasnega zastopnika prenehajo.

5. Iz predmetnega spisa je razvidno, da je sodišče prve stopnje (po izdaji sklepa z dne 29.6.2011) toženca preko njegovega delodajalca uspešno obvestilo ne samo o postavitvi začasnega zastopnika, ampak mu vročilo tudi vabili na glavno obravnavo in zaslišanje (na kar se sicer ni odzval) ter na koncu tudi izpodbijano sodbo. Ker je začelo torej sodišče prve stopnje kasneje tekom postopka neposredno „komunicirati“ s tožencem (okoliščina, da se ta na vabila ni odzival oziroma da je ostal pasiven, ni relevantna), njegovo zastopanje po začasnem zastopniku v postopku ni bilo več potrebno, s čimer so pravice in dolžnosti (v skladu z določbo drugega odstavka 83. člena ZPP) postavljenega začasnega zastopnika prenehale. (2)

6. Pritožbo lahko vložijo osebe, na katere se izpodbijana sodna odločba nanaša,(3) oziroma njihovi zakoniti zastopniki in pooblaščenci. Ker odvetnik M. P. ni stranka predmetnega postopka, položaj toženčevega začasnega zastopnika pa mu je prenehal še pred vložitvijo predmetne pritožbe,(4) to pomeni, da je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima. Takšna pritožba ni dovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP) in jo je bilo potrebno zavreči (1. točka 365. člena ZPP). Skladno z določbo 1. odstavka 360. člena ZPP (v zvezi z določbo 1. odstavka 366. člena ZPP) se pritožbeno sodišče zato do pritožbenih navedb ni opredelilo, saj meritorno odločanje zaradi nedovoljenosti pritožbe ne pride v poštev.

7. Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP ter je posledica pritožnikovega neuspeha v pritožbenem postopku.

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - (1) Glej 3. točko izreka omenjenega sklepa.

(2) Začasni zastopnik je bil tožencu postavljen v skladu s 4. točko drugega odstavka 82. člena ZPP, ker naj bi bilo njegovo prebivališče neznano (v postopku pa ni imel pooblaščenca), a je seveda ta okoliščina relevantna zgolj zaradi vročanja.

(3) Torej pravdne stranke (in pa intervenienti).

(4) Okoliščina, da je sodišče prve stopnje tudi njemu vročilo sodbo, tega v ničemer ne spremeni.