Jedro

Pritožba utemeljeno opozarja, da je nepravilno priznanje nagrade za študij spisa dvakrat v višini 51,00 EUR. Ne iz izvedenskega mnenja ne iz samega sklepa ni razvidno, da bi bila s strani izvedenskega organa pri izdelavi dopolnilnega izvedenskega mnenja presojana dodatna dokumentacija, študij katere bi bil potreben.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se v I. točki izreka znesek 419,92 EUR zniža na znesek 317,95 EUR in 22 % DDV v znesku 92,38 EUR na znesek 69,94 EUR ter znesek 512,30 EUR na znesek 387,89 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izvedenskemu organu Komisiji za fakultetna izvedenska mnenja pri fakulteti A. Univerze v B. za drugo dopolnilno izvedensko mnenje z dne 25. 4. 2022 priznalo nagrado v znesku 419,92 EUR in 22 % DDV v znesku 92,38 EUR, kar skupaj znaša 512,30 EUR za izplačilo katerega je zavezalo toženca.

2. Zoper takšen sklep se pritožuje toženec iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da zahtevek za povračilo nagrade ter stroškov zavrne. Toženec izpodbija sklep v celoti, ker ni podlage za priznanje nagrade za dopolnilno izvedensko mnenje, niti za priznanje nagrade za študij dokumentacije in posledično za odmero DDV. Opravljeno dopolnilno izvedensko mnenje po oceni toženca nima narave dopolnilnega izvedenskega mnenja. Dodatno delo ni bilo potrebno, ker je bilo prvotno delo izvedenskega organa strokovno ter jasno obrazloženo, pa tudi sodišče ni postavilo izvedenskemu organu dodatnih vprašanj. Iz tega razloga je nagrada za tako opravljeno delo že zajeta v priznanju nagrade za prvotno opravljeno delo. Izvedenski organ ni odgovarjal na nova vprašanja sodišča, niti na nova vprašanja, ki bi jih postavile stranke. Opredelil se je le do pripomb tožnika, zato ne gre za dopolnilno izvedensko mnenje. Takšna praksa je uveljavljena na drugih sodišču in ni razlogov za drugačno obravnavo dopolnilnih mnenj v okviru socialnih sporov. Tudi če bi naslovno sodišče štelo, da gre za dopolnilno izvedensko mnenje, ne gre za zahtevnejše mnenje v višini 153,00 EUR, temveč zgolj za manj zahtevne dopolnitve osnovnega mnenja, katerih nagrada se vrednoti s 102,00 EUR. Toženec nasprotuje tudi priznani nagradi za študij spisa v višini 51,00 EUR. Obrazložitev sklepa navaja, da je priznana nagrada samo za študij dokumentacije, ki je bila v spis vložena po izdelavi prvotnega mnenja, pri čemer toženec izpostavlja, da od prvotnega mnenja dalje ni prejel nobene dodatne dokumentacije razen pripomb, ki jih ni mogoče šteti za dodatno dokumentacijo, za katero bi izvedencu pripadala nagrada za študij spisa. V spisu najde zgolj nov izvid ambulantnega pregleda z dne 17. 3. 2022, ki je pripet k pripombam z dne 29. 3. 2022, ki pa zaradi časovne oddaljenosti od datuma ocenjevanja tožnikove delovne zmožnosti v spornem obdobju (dokončnost odločbe od 8. 11. 2022), ne more vplivati na odločitev. Pa tudi sicer sta se izvedenca že v osnovnem mnenju opredelila, da je po dokončnosti odločbe prišlo do sprememb v zdravstvenem stanju, zaradi česar sta po končani rehabilitaciji predlagala uvedbo novega postopka. Tudi sama izvedenca ne izpostavljata, da sta za podajo drugega odgovora na pripombe morala proučevati dodatno dokumentacijo, temveč zgolj podane pripombe in prvotno mnenje izvedenskega organa, za kar jima skladno s sodno prakso ne gre nagrada za študij dokumentacije. Navsezadnje se sodišče v obrazložitvi sklepa do izpodbijanega ni opredelilo v zadostni meri, da bi lahko toženec izvedel kaj naj bi to dodatno dokumentacijo predstavljalo. Glede na napačno priznano višino nagrade in stroškov je napačno odmerjena tudi višina DDV.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, pri tem pa v skladu s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, ko je izvedenskemu organu priznalo za izdelano dopolnilno izvedensko mnenje dvakrat po 51,00 EUR za študij spisa in posledično DDV.

5. Pritožba utemeljeno opozarja, da je nepravilno priznanje nagrade za študij spisa dvakrat v višini 51,00 EUR. Ne iz izvedenskega mnenja ne iz samega sklepa ni razvidno, da bi bila s strani izvedenskega organa pri izdelavi dopolnilnega izvedenskega mnenja z dne 25. 4. 2022 presojana dodatna dokumentacija, študij katere bi bil potreben. Vsa potrebna dokumentacija je bila izvedenskemu organu posredovana s strani sodišča. Ker izvedenskemu organu zbiranje dodatne dokumentacije ni bilo naloženo s strani sodišča in je obseg izvedovanja z opredelitvijo nalog in vprašanj zamejen s strani sodišča, bi o potrebi po morebitni dodatni dokumentaciji izvedenski organ moral obvestiti sodišče. Slednje v zadevi ni podano. Iz tega naslova izvedenski organ ni upravičen do nagrade za študij spisa za oba člana.

6. Pritožbeno sodišče ne more soglašati s tožencem, da dopolnilno izvedensko mnenje z dne 25. 4. 2022 ne predstavlja dopolnitve izvedenskega mnenja, za katero je potrebno priznati nagrado, niti, da je potrebno za sporno dopolnitev priznati nagrado v višini 102,00 EUR. Pritožbeno sodišče soglaša, da dopolnitev izvedenskega mnenja ustreza kriterijem za vrednotenje dopolnilnega izvedenskega mnenja. Sodišče je pravilno priznalo nagrado v višini 153,00 EUR skladno z drugim odstavkom 40. člena Pravilnika.1

7. Upoštevajoč obrazloženo je potrebno priznano nagrado v znesku 419,92 EUR znižati na znesek 387,89 EUR, saj je moralo sodišče upoštevati še znižani 22 % DDV od zneska 317,95 EUR (69,74 EUR).

1 Nenazadnje za priznanje nagrade v višini 102,00 EUR v Pravilniku ni podlage.