Jedro

V okviru opravljenega pritožbenega preizkusa zadeve pritožbeno sodišče poudarja, da v napadeni stroškovni odločitvi ni našlo nobenih nepravilnosti niti z vidika upoštevanja procesnih pravil niti ne z vidika materialnopravne pravilnosti te odločitve. Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da je dolžnikova obveznost povračila potrebnih izvršilnih stroškov upnika določena v petem odstavku člena 38 ZIZ, ob izvršeni stroškovni odmeri pa je sodišče prve stopnje upoštevalo potrebnost priglašenih stroškov za izvršbo kot tudi njihovo višino presojalo v skladu z določbami Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT). Svojo odločitev v tej smeri je skrbno in natančno obrazložilo in pritožbeno sodišče povzema razloge sodišča prve stopnje v tej smeri in se sklicuje nanje, brez nepotrebnega ponavljanja. Tudi samo ocenjuje izpodbijano stroškovno odločitev kot pravilno in zakonito, medtem ko dolžnica neke konkretne graje na račun odmerjenih izvršilnih stroškov upnika in v smeri obstoja in obsega njene stroškovne obveznosti niti ni podala.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pod točko I. izreka odločilo, da se izvršba z rubežem in prenosom dolžničinih denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet ustavi (z utemeljitvijo, da denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet dolžnica nima), v točki II. pa je odločilo, da mora v osmih dneh od vročitve sklepa upnici povrniti njene nadaljnje izvršilne stroške v znesku 101,92 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku izpolnitvenega roka dalje do plačila. Sodišče prve stopnje, je kot to izhaja iz obrazložitve sklepa, stroškovni zahtevek upnika skrbno preizkusilo in izvršilo obrazloženo stroškovno odmero priglašenih stroškov upnika.

2. Dolžnica vlaga zoper navedeni sklep sodišča prve stopnje pravočasno laično pritožbo, v kateri sicer navaja, da uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter posledično nepravilne uporabe materialnega prava, obstoja teh pa posebej v zvezi z izpodbijano odločitvijo ne obrazloži, saj v pritožbi le poudarja, da se „z izvršilnim sklepom upnice“ ne strinja, ker da dolg poravnav in bo poravnavala upniku obročno in ga bo poplačala. Zato pravi, da „sklep izpodbija v celoti, saj upnici poravnavam kolikor trenutno zmorem“. Zavzema za se za razveljavitev napadenega sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Dolžnica sicer v laični pritožbi poudarja, da napadeni sklep izpodbija v celoti, pri čemer je treba poudariti, da za izpodbijanje odločitve o delni ustavitvi izvršbe pod točko I. izreka niti nima pravnega interesa. Glede v točki II. izreka napadanega sklepa določene stroškovne obveznosti pa v bistvu pritožba ne vsebuje nobene konkretne graje, saj dolžnica le poudarja, da se s samo dovolitvijo izvršbe in tekom te ne strinja, čeprav je v zadevi postal matični sklep o izvršbi že pravnomočen.

5. Glede na to je pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje v II. izreka (o nadaljnjih izvršilnih stroških) ob neobrazloženosti pritožbe v tem delu preizkusilo v okviru uradnega pritožbenega preizkusa zadeve po drugem odstavku člena 350 Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s členom 15 Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. V okviru tako opravljenega pritožbenega preizkusa zadeve pritožbeno sodišče poudarja, da v napadeni stroškovni odločitvi ni našlo nobenih nepravilnosti niti z vidika upoštevanja procesnih pravil niti ne z vidika materialnopravne pravilnosti te odločitve. Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da je dolžnikova obveznost povračila potrebnih izvršilnih stroškov upnika določena v petem odstavku člena 38 ZIZ, ob izvršeni stroškovni odmeri pa je sodišče prve stopnje upoštevalo potrebnost priglašenih stroškov za izvršbo kot tudi njihovo višino presojalo v skladu z določbami Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT). Svojo odločitev v tej smeri je skrbno in natančno obrazložilo in pritožbeno sodišče povzema razloge sodišča prve stopnje v tej smeri in se sklicuje nanje, brez nepotrebnega ponavljanja. Tudi samo ocenjuje izpodbijano stroškovno odločitev kot pravilno in zakonito, medtem kot rečeno dolžnica neke konkretne graje na račun odmerjenih izvršilnih stroškov upnika in v smeri obstoja in obsega njene stroškovne obveznosti niti ni podala.

7. Pritožbi tako ni mogoče priznati uspeha. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka člena 365 v zvezi s členom 366 in členom 353 ZPP v povezavi s členom 15 ZIZ).

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih pritožnica ni priglasila.