- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSK sklep Cp 63/99
ECLI:SI:VSKP:1999:CP.63.99 Civilni oddelek
Povzetek
- Utemeljenost ugovora dolžnice zoper sklep o izvršbi.Ali je dolžnica utemeljila svoj ugovor zoper sklep o izvršbi, ki temelji na verodostojni listini?
- Možnost obročnega plačevanja dolga.Ali lahko dolžnica predlaga obročno plačevanje dolga, kljub temu da je dolžnik dolga in njegov obstoj ni sporen?
- Določitev obresti od prejema sklepa o izvršbi.Ali je dolžnica upravičena do predloga, da se obresti določijo šele od prejema sklepa o izvršbi?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Navedbe dolžnika, da je upnik čakal z izterjavo dolga in s tem povzročil nabiranje obresti in predlog, da se obresti določijo šele od prejema sklepa o izvršbi dalje oziroma da se dolg spremeni v obročno plačevanje, predstavljajo neutemeljen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
Izrek
Ugovor se zavrne kot neutemeljen in potrdi sklep o izvršbi.
Obrazložitev
Prvostopno sodišče je izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, s katerim je bilo dolžnici naloženo, naj v osmih dneh poravna upnici glavnico v višini 156.902,81 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 6.10.1995 dalje in glavnico v višini 43.862,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 4.11.1997 dalje do plačila ter ji povrne stroške postopka.
Zoper sklep je dolžnica ugovarjala, prvostopno sodišče pa je ocenilo ugovor kot neobrazložen in neutemeljen in ga poslalo pritožbenemu sodišču, naj o njem odloči kot o pritožbi.
Tožnica v ugovoru navaja, da od obvestila banke o tem, da je limit prekoračila, ni bila več obveščena o postopku. Skoraj leto in pol je bila kot mati samohranilka brez službe. Svoj dolg bi lahko zato poravnavala obročno, ne pa v enem znesku, kot je to zahtevano v sklepu. Ne spominja se, da bi jo zavarovalnica obveščala o dolgu oz.
o tem, da ga je prevzela in je od leta 1993 upnica očitno čakala, da se obresti nabirajo. Predlaga, naj pritožbeno sodišče sklep razveljavi in ga spremeni v obročno odplačevanje glavnice in normalne obresti od prejema sklepa, to je od 8.1.1999 dalje.
Ugovor ni utemeljen.
Dolžnica v svojem ugovoru ne navaja nobenega takšnega pravno relevantnega dejstva, od katerega bi lahko bila odvisna utemeljenost upničene terjatve. Iz ugovornih navedb izhaja, da je dolžnica vedela za dolg in njegovi višini niti ne oporeka, razen kolikor očita upnici, da ga ni izterjala prej in s tem preprečila tek zamudnih obresti. Glede na nesporen obstoj dolga in čas njegove dospelosti, pa takih ugovornih navedb ni mogoče upoštevati, kot tudi ne dolžničinega predloga, naj se odplačevanje dolga spremeni v obročno plačevanje glavnice. Utemeljenost takšnega predloga je odvisna od volje upnika, ki pa ima za terjatev na način, kot jo je predlagal, vso podlago v zakonu. Morebitni neugodni socialni položaj dolžnice je varovan v določilih Zakona o izvršbi in zavarovanju zgolj z določbami o oprostitvah in omejitvah izvršbe. Glede na to, da dolžnica določno ne oporeka zapadlosti dolga, pa tudi ni mogoče upoštevati njenega predloga, naj se obresti določijo šele od prejema sklepa o izvršbi dalje.
Glede na to je pritožbeno sodišče zavrnilo dolžničin ugovor kot neutemeljen in potrdilo sklep o izvršbi sodišča prve stopnje (2. tč.
380. čl ZPP v zvezi s 15. čl ZIZ).