Jedro

Ob izkazanih lastnostih nasprotnega udeleženca (osebnostna motnja narcisističnega in deloma disocialnega tipa) ni moč pričakovati, da bi ta zmogel ustrezno v celoti izvajati starševsko skrb. Vendar bi prekinitev stikov z njim hkrati verjetno rodila hud odpor do nasprotne udeleženke in institucij, ki mu v dani situaciji sicer lahko pomagajo, kar bi pomenilo, da bi mld. A. ostal brez varne povezave z obema od staršev in strokovne pomoči, kar pa nedvomno ni v njegovo korist. Mld. A. je bil zaradi družinske situacije izpostavljen že kar nekaj spremembam (razpad družine, nastanitev v zavod, različni načini stikov idr.). Višje sodišče se strinja, da je to, da stiki v obsegu, kot so določeni sedaj, že potekajo, pomembno za odločitev; če kaj, mld. A. zaradi siceršnjih neugodnih družinskih razmer potrebuje predvidljivost in stabilnost. Pri tehtanju med manjšimi spremembami sedanjega obsega stikov in ohranitvijo le-tega je sodišče prve stopnje pravilno dalo prednost slednjemu.

Izrek

I. Pritožbe se zavrnejo in se sklep v izpodbijanem delu potrdi.

II. Vsak udeleženec nosi svoje stroške tega postopka

Obrazložitev

**Odločitev sodišča prve stopnje**

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nasprotnima udeležencema omejilo starševsko skrb nad mld. A. na način, da pristojni center za socialno delo (v nadaljevanju CSD) izvaja nadzor njune starševske skrbi tako da: - opravlja redne mesečne pogovore z obema staršema; - če se kateri od staršev na vabila CSD ne odziva, poskuša CSD stopiti v stik z njim preko telefona ali elektronske pošte; - opravlja obiske na domu otroka najmanj vsaka dva meseca; - starša vzpodbuja, da mld. A. nadaljuje z vključitvijo v strokovno obravnavo v okviru Študijsko raziskovalnega centra za družino (v nadaljevanju ŠRCD) ali Družinskega in mladinskega centra (v nadaljevanju DMC); - nasprotno udeleženko vzpodbuja, da nadaljuje z vključitvijo v strokovno obravnavo pri pristojnem CSD in terapevtsko obravnavo v okviru ŠRCD ali DMC, skupaj z mld. A. in samostojno; - nasprotnega udeleženca vzpodbuja, da usmerja sinova B. in C. k vključitvi v strokovno obravnavo v zvezi z urejanjem medsebojnih družinskih odnosov, zlasti glede izboljšanja njunega odnosa do matere ter uvida v primernejša ravnanja, ki bodo omogočila razširitev njunih stikov z bratom A.; - kolikor se oče ne odziva na vabila na osebne razgovore oziroma konstruktivni pogovori z očetom niso možni, poskuša CSD stopiti v stik z njim preko elektronske pošte; - enkrat mesečno pridobiva poročila o mld. A. o poteku strokovne obravnave pri ŠRCD oziroma DMC; - na vsakih šest mesecev pridobiva poročila o funkcioniranju mld. A. v šoli, ki jo obiskuje; - sodišču redno mesečno poroča o izvajanju nadzora starševske skrbi nasprotnih udeležencev. Odločilo je, da ukrep omejitve starševske skrbi v obliki nadzora starševske skrbi traja eno leto (II. točka izreka sklepa).

Odločilo je še, da stiki mld. A. z očetom ter bratoma B. in mld. C. potekajo: - z osebnim srečanjem vsako četrto nedeljo v mesecu tako, da mati ob 14. uri pripelje mld. A. pred očetov dom ter ga ob 17. uri tam prevzame; - v primeru bolezni očeta ali mld. A. se stik tega dne ne izvede, temveč se nadomesti prvo naslednjo možno nedeljo; - po telefonu ali video povezavi preko aplikacij za komuniciranje na daljavo: vsako nedeljo, razen takrat, ko potekajo stiki z osebnim srečanjem, vsakokrat med 17. in 18. uro, v obsegu največ ene ure (III. točka izreka sklepa).

Drugačen predlog predlagatelja za ureditev stikov mld. A. s prvim nasprotnim udeležencem in udeležencema B. in mld. C. predlagal drugače, je sodišče prve stopnje zavrnilo. Odločilo je še o nesuspenzivnosti sklepa ter udeležencem naložilo, da vsak nosi svoje stroške tega postopka.

**Pritožbene navedbe predlagatelja**

2. Predlagatelj, CSD, je vložil pravočasno pritožbo zoper izpodbijani sklep v delu, ki se nanaša na izvajanje stikov mld. A. z nasprotnim udeležencem kot izhaja iz I. do IV. točke izreka sklepa. Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da se stiki nasprotnega udeleženca z mld. A. v celoti omejijo. Meni, da so njegove obveznosti, kot jih je sodišče prve stopnje opredelilo v izpodbijanem sklepu, objektivno povsem nerealne z vidika realizacije, zaradi nesodelovanja prvega nasprotnega udeleženca. Slednji je bil v zvezi z izvajanjem ukrepa v celoti neodziven, nenehno je izražal nezaupanje in sovražen odnos do CSD, kar je vse razvidno tudi iz poročil, ki jih je CSD sodišču tekom enoletnega izvajanja ukrepa po začasni odredbi redno mesečno posredoval in je sodišče s tem v celoti seznanjeno. V okviru izvajanja opisanega ukrepa po začasni odredbi se je prvi nasprotni udeleženec razgovora udeležil le dvakrat, in sicer v spremstvu svojega pooblaščenca. Na teh sestankih je zahteval zamenjavo pristojnega CSD in izločitev strokovne delavke. Konstruktivnega dialoga ni bilo mogoče vzpostaviti, prav tako ne aktivnosti, ki bi se nanašale na vsebino ukrepa. CSD je nasprotnega udeleženca tudi pozval, da predloži dokazilo o svoji vključenosti v strokovno obravnavo, vendar se ta na posredovano obvestilo ni odzval, dokazila ni posredoval ali kakorkoli sam poskušal stopiti v stik s CSD. Ravnanje nasprotnega udeleženca tekom izvajanja aktivnosti, ki jih je odredilo sodišče prve stopnje, je bilo neprimerno, ignorantsko in nekonstruktivno v smislu izgradnje običajnih odnosov med družinskimi člani. Usmerjeno je bilo predvsem v dosego cilja, to je izolacije nasprotne udeleženke od preostalih družinskih članov, predvsem njunih treh otrok. Predlagatelj meni, da so s sklepom sodišča prve stopnje predvideni ukrepi izvajanja starševske skrbi v delu, ki se nanašajo na prvega nasprotnega udeleženca, neprimerni in za mld. A. (ter tudi druge člane družine) celo škodljivi. Z njimi ne bo mogoče doseči temeljnega namena (varovanja in zaščite koristi in pravic mld. A.). Nujno je, da se stiki nasprotnega udeleženca z mld. A. omejijo, saj ravnanje nasprotnega udeleženca onemogoča izgradnjo normalnih razmerij med člani družine.

**Pritožbene navedbe nasprotnega udeleženca**

3. Nasprotni udeleženec je vložil pravočasno pritožbo in predlaga, da višje sodišče sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Predlaga povrnitev pritožbenih stroškov. Navaja, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo na mnenje izvedenke, glede katere je nasprotni udeleženec tekom postopka opozarjal, da je nestrokovna in pristranska, vendar sodišče prve stopnje njegovih pripomb ni upoštevalo, ampak je slepo sledilo njenim ocenam in ugotovitvam "odtujevanja" mld. A. od nasprotne udeleženke z domnevnim aktivnim ravnanjem nasprotnega udeleženca. Stroka že dlje časa opozarja, da je treba odtujevanje ugotavljati in ocenjevati v kontekstu celotnega dogajanja. V konkretnem primeru izvedenka tega ni storila, ampak je povsem ignorirala tiste navedbe in podatke o tem, kaj se je dogajalo z mld. A. v v času, ko je z nasprotno udeleženko eno leto živel sam. Mld. A. je menda izvedenki razložil, kako ga je nasprotna udeleženka v času obiskov svojega ljubimca zaklepala v sobo, da ni mogel niti na stranišče in ga je tiščalo do bolečine, mld. A. pa je poslušal zvoke dogajanja v spalnici. Nasprotna udeleženka ga je v prepiru z vrati udarila v glavo, ulegla se je nanj, da se ni mogel premikati. V prepiru z nasprotnim udeležencem je pograbila mld. A. in se namenila, da bo skočila čez balkon. Tega ni zabeležila niti strokovna delavka (obenem je tudi terapevtka nasprotne udeleženke), ko ji je mld. A. o tem pripovedoval v času namestitve v KC. Tudi med intervjuji je bila glavnina raziskovanja povezana s tem, kaj je v družini delal nasprotni udeleženec, ne pa tudi kaj je počela nasprotna udeleženka. Mld. C. je povedal celo, da si z nasprotno udeleženko ne upa živeti, ker mu je večkrat grozila, da ga bo zaklala, pri čemer verjame, da je to sposobna storiti (saj je bil večkrat) prisoten, ko je z nožem napadla nasprotnega udeleženca. O tem in o tem, da ga je pri tem še davila, je bil obveščen tudi predlagatelj, pa ni ukrepal. Predstavnica predlagatelja D. D. pa se je ob seznanitvi z dogajanjem v družini tedaj mld. B. celo smejala, mld. C., ki je med drugim opisoval, kako ga nasprotna udeleženka obklada z žaljivkami, pa je spraševala, kaj pomeni "puši kurac"... Vse navedene okoliščine so ključne za presojo, ali je v predmetnem postopku nasprotni udeleženec resnično odtujeval mld. A. nasprotni udeleženki. Izvedenka v postopku je bila nestrokovna.

Obseg stikov, ki ga je določilo sodišče prve stopnje, je neprimeren. Izpostavlja, da je vedno skrbel za mld. A. in se je v svoji skrbi zapletal tudi v težave in konflikte z oblastmi. Za razliko od nasprotne udeleženke mld. A. nikoli ni izpostavljal fizičnemu nasilju. Po svojih trenutnih zmožnostih in omejitvah je seznanjen z rezultati A. šolskih in obšolskih aktivnosti. Dinamika stikov, kot je določena v sklepu, predstavlja "stanje na mestu", ki smo mu bili priča že pri nerazumno dolgi začasni namestitvi mld. A. v KC.

**Pritožbene navedbe nasprotne udeleženke**

4. Nasprotna udeleženka vlaga pravočasno pritožbo in predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni v III. točki tako, da stike med nasprotnim udeležencem, bratoma B., mld. C. na eni strani in mld. A. na drugi strani, ukine oziroma podrejeno, da razveljavi izpodbijani sklep in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo in odločitev.

Navaja, da je res podprla stike med nasprotnim udeležencem in mld. A. na način, ki jih je s sklepom uredilo sodišče. Ve, da je mld. A. povezan z nasprotnim udeležencem in da bi ga popolna prekinitev stikov z njim in bratoma lahko spravila v čustveno stisko. Vendar se je situacija sedaj spremenila. Nasprotni udeleženec v telefonskih pogovorih nagovarja mld. A., da pobegne stran od nasprotne udeleženke. Tako ravnanje je izrazito v škodo mld. otroka in zahteva spremembo odločitve sodišča. Nasprotna udeleženka je dolžna zaščititi svojega mld. otroka pred pritiski nasprotnega udeleženca, saj ga ti spravljajo v hudo čustveno stisko, od katere si je komaj opomogel v času bivanja v zavodu. Predlaga, da se popolnoma ukinejo stiki med nasprotnim udeležencem in mld. A. ter tudi bratoma. Brata v celoti nekritično sledita očetu, ne sodelujeta s strokovnimi organi, obstaja realna nevarnost, da bosta ponovno nastopila v vlogi prenašalca zahtev nasprotnega udeleženca. Nenazadnje sta oba starejša brata ponotranjila sovraštvo nasprotnega udeleženca do nasprotne udeleženke in ne gre pričakovati, da bi mld. A. lahko ob njiju izražal pozitivna čustva do nasprotne udeleženke.

5. Druga nasprotna udeleženka je odgovorila na pritožbo predlagatelja, predlaga ugoditev pritožbi in spremembo izpodbijanega sklepa na način, da se stiki mld. A. z prvim nasprotnim udeležencem v celoti omejijo. Odgovorila je tudi na pritožbo prvega nasprotnega udeleženca, predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

6. Pritožbe niso utemeljene.

**Oris trenutnega stanja**

7. Sodišče v tem nepravdnem postopku odloča o odvzemu mld. A. (rojen ... 2012) staršem in namestitvi v zavod. Hkrati pred istim sodiščem prve stopnje poteka še postopek za razvezo nasprotnega udeleženca in nasprotne udeleženke, dodelitvi njunih treh otrok (od katerih sta sedaj dva polnoletna), ureditve stikov in določitve preživnine.

8. Sodišče prve stopnje je tekom postopka izdalo več začasnih odredb, s katerimi je, upoštevaje vsakokratne okoliščine, urejalo zahtevno družinsko situacijo. Mld. A. od marca 2022 biva pri nasprotni udeleženki, z nasprotnim udeležencem in polnoletnima bratoma pa v skladu z začasno odredbo stiki potekajo na domu nasprotnega udeleženca vsako četrto nedeljo v mesecu v obsegu treh ur na način, da prevoze na stike in z njih izvaja nasprotna udeleženka. Tri srede v mesecu so določeni tudi stiki preko komunikacijskih sredstev, v obsegu ene ure.

**Glede stikov**

9. Zoper odločitev o stikih se pritožujejo vsi trije pritožniki. Predlagatelj in nasprotna udeleženka se zavzemata za popolno omejitev stikov. Prvi nasprotni udeleženec kritizira določeni obseg stikov, želi jih več, pri čemer konkretno ne navede, kakšen naj bi obseg stikov bil. 10. V skladu s 141. členom Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) ima otrok pravico do stikov z obema od staršev in oba od staršev imata pravico do stikov z otrokom. S stiki se zagotavljajo koristi otroka. Prav zadnji stavek je hkrati temeljno izhodišče pri odločanju o stikih; otrok je zaradi svoje šibkosti v skladu z načelom pravičnosti posebej varovan član družbe. Otroci v skladu z 8. členom DZ uživajo posebno varstvo države vselej, kadar je ogrožen njihov zdrav razvoj in kadar to zahtevajo druge koristi otrok. Sodišče mora torej presoditi koristnost stikov predvsem iz perspektive otroka.

11. Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi 8. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v skladu s postulatom proste dokazne ocene vestno, skrbno, dosledno in celovito ocenilo zbrano dokazno gradivo. Višje sodišče dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki je obsežno argumentirana, konsistentna in prepričljiva, v celoti sprejema. Sodišče prve stopnje se je pri odločitvi o stikih, poleg na siceršnje obsežno procesno gradivo, oprlo zlasti na izvedenski mnenji, ki pa ju je, kot narekuje citirani člen, ocenilo skupaj z ostalimi izvedenimi dokazi.

12. Sodišče izvede dokaz z izvedencem, če je za ugotovitev ali razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim samo ne razpolaga (243. člen ZPP). Postavljena izvedenka E. E., specialistka klinične psihologije, sodna izvedenka za področje psihologije, ima nedvomno potrebna znanja za podajo mnenja, kako izvedba oziroma odsotnost stikov in njihov obseg vplivata na psihično stanje ter razvoj mld. A. Podano mnenje je tudi po oceni višjega sodišča jasno, razumljivo, celovito in utemeljeno s pravili znanosti ter stroke. Izvedenka je izdelala mnenje dne 29. 11. 2021 in nato dopolnitev mnenja dne 25. 4. 2022; v sklopu podaje mnenja pa je, poleg pregleda obsežne dokumentacije spisa, opravila individualne preglede družinskih članov kot tudi opazovala odnos med mld. A. in nasprotno udeleženko ter odnos med mld. A. in nasprotnim udeležencem, obakrat v času stikov, ki so bili takrat določeni. Izvedenka je prepričljivo pojasnila, da bi mld. A., ki je na očeta močno navezan in hrepeni po njegovi bližini in ljubezni, očeta zelo pogrešal in še bolj idealiziral, ker bi mu ta postal nedostopen; za to bi krivil inštitucije, morda tudi mater in sebe, doživljal jezo, žalost in razočaranje, kar bi se lahko izrazilo v čustvenih in vedenjskih težavah (na primer v anksioznosti, depresivnosti, razdražljivosti in uporniškem vedenju) ter ponovno slabšem odnosu z materjo.

13. Izvedenka, ki je ob podaji mnenja razpolagala z obširnim procesnim gradivom, med drugim s sprotnimi poročili o izvajanju stikov in drugih (večinoma neprimernih) interakcijah nasprotnega udeleženca z institucijami, je ob podaji mnenja upoštevala tako osebnostne lastnosti obeh staršev kot dosedanja konkretna ravnanja. Seznanjena je bila tudi s primeri izrazito neprimernega vplivanja nasprotnega udeleženca na mld. A.; opisi podobnih ravnanj, kot jih je nasprotna udeleženka podala v pritožbi (nagovarjanje k selitvi k nasprotnemu udeležencu, intenzivno črnjenje nasprotne udeleženke, ...), so tako že bili obravnavani. Prav tako je bilo zajeto očetovo nesodelovanje z institucijami, ki ga, poleg nasprotne udeleženke, kot glavni razlog za popolni odvzem stikov navaja tudi predlagatelj. Višje sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje, ki je ob upoštevanju vseh naštetih neugodnih vplivov nasprotnega udeleženca na mld. A., prepričljivo in obširno pojasnilo, da mora izbirati med dvema za mld. A. slabima možnostima. Res je izkazano, da je oče (zaradi svoje osebnostne motnje narcisističnega in deloma disocialnega tipa; izvedensko mnenje dr. F. F., dr. med. spec. psih., sodne izvedenke za psihiatrijo z dne 29. 12. 2022) mld. A. čustveno zlorabljal in da svojega negativnega in sovražnega odnosa do nasprotne udeleženke ni spremeni, kar se izkazuje v stiski mld. A. po stikih. Vendar pa navedeno zaenkrat ne vpliva na dober odnos med mld. A. in nasprotno udeleženko. Veliko večjo nevarnost tako predstavlja možnost, da se s popolno prekinitvijo stikov mld. A. z nasprotnim udeležencem poruši njegov sedanji odnos z nasprotno udeleženko. Tega mnenja sta tako izvedenka klinične psihologije kot izvedenka psihiatrije. Povedano drugače, ob izkazanih lastnostih nasprotnega udeleženca ni moč pričakovati, da bi ta zmogel ustrezno v celoti izvajati starševsko skrb. Vendar bi prekinitev stikov z njim hkrati verjetno rodila hud odpor do nasprotne udeleženke in institucij, ki mu v dani situaciji sicer lahko pomagajo, kar bi pomenilo, da bi mld. A. ostal brez varne povezave z obema od staršev in strokovne pomoči, kar pa nedvomno ni v njegovo korist. Pritožbene navedbe predlagatelja in nasprotne udeleženke, v katerih se potegujeta za popolno omejitev stikov mld. A. z očetom, se tako izkažejo za neutemeljene.

14. Višje sodišče dodaja, da je z obsegom stikov, ki je določen, upoštevano tudi mnenje otroka. Mld. A. namreč konstantno izraža željo po stikih z nasprotnim udeležencem. Ne glede na to, da je njegova navezanost na očeta, kot sta pojasnili izvedenki, "ne-varna", je tudi po oceni višjega sodišča treba, upoštevaje starost mld. A. (dvanajst let), določeno težo dati njegovi trenutni volji. V skladu s konvencijskimi podlagami in nacionalnim pravom (143. člen DZ) sodišče upošteva tudi otrokovo mnenje, če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice.

15. Višje sodišče sledi tudi utemeljitvi sodišča prve stopnje, v kateri je pojasnilo, čemu se je odločilo ravno za tak obseg stikov. Mld. A. je bil zaradi družinske situacije izpostavljen že kar nekaj spremembam (razpad družine, nastanitev v zavod, različni načini stikov idr.). Višje sodišče se strinja, da je to, da stiki v obsegu, kot so določeni sedaj, že potekajo, pomembno za odločitev; če kaj, mld. A. zaradi siceršnjih neugodnih družinskih razmer potrebuje predvidljivost in stabilnost. Pri tehtanju med manjšimi spremembami sedanjega obsega stikov in ohranitvijo le-tega je sodišče prve stopnje pravilno dalo prednost slednjemu.

16. Ob vsem povedanem se izkaže tudi, da širši obseg stikov mld. A. z nasprotnim udeležencem ne bi bil dečku v korist. (Pavšalne) pritožbene navedbe nasprotnega udeleženca so tako neutemeljene, saj v njih večinoma povzema svoja, v postopku že podana, videnja nasprotne udeleženke, posameznih dogodkov, mnenje o nestrokovnosti izvedenk in drugo, hkrati pa ne navaja konkretizirano, za kakšen obseg stikov se zavzema. Glede očitkov o nestrokovnosti izvedenke višje sodišče dodaja, da je navedene pavšalne in nekonkretizirane pomisleke nasprotni udeleženec podajal že tekom postopka, vendar izločitve izvedenk ni predlagal. Nestrinjanje z izvedenskim mnenjem katerega od udeležencev postopka, brez da bi bili podani konkretni razlogi, ki bi vzpostavili dvom v strokovnost mnenja, ne zadostujejo. Ne drži tudi, da je sodišče prve stopnje slepo sledilo ocenam izvedenke o odtujevanju mld. A. od nasprotne udeleženke z domnevnim aktivnim ravnanjem nasprotnega udeleženca oziroma, da izvedenka odtujevanja ni ocenjevala v kontekstu celotnega dogajanja. Res je ravno nasprotno; kot že navedeno, je bilo izvedensko mnenje izdelano na podlagi obsežne spisovne dokumentacije (sprotna poročila institucij), razgovorov z udeleženci postopka in opazovanji njihovih interakcij. Izvedenka je tako imela temeljit in podroben uvid v osebnostno strukturo in ravnanja vseh udeležencev, in sicer čez daljše časovno obdobje, oceno, ki jo je podala, pa je poglobljeno argumentirala.

**Glede nalog, naloženih predlagatelju**

17. V obravnavani zadevi je resda izkazano nesodelovanje nasprotnega udeleženca z institucijami, njegova neodzivnost, nezaupanje in sovražen odnos do delavcev CSD, kar vse izpostavlja predlagatelj v pritožbi. Vendar pa navedeno ne odvezuje predlagatelja, da vztraja pri naloženih mu nalogah. V skladu s 153. členom DZ morata namreč sodišče in center za socialno delo izvesti potrebna dejanja in ukrepe, ki jih zahtevata vzgoja in varstvo otroka ali varstvo njegovih pravic in koristi; predlagatelj je tako dolžan narediti vse, da varuje koristi mld. A. tudi na način, da nasprotnega udeleženca še naprej poskuša pridobiti k sodelovanju. Navedeno ima podlago tudi v 15. členu Zakona o socialnem varstvu, ki določa, da pomoč družini za dom obsega strokovno svetovanje in pomoč pri urejanju odnosov med družinskimi člani in pri skrbi za otroke ter usposabljanje družine za opravljanje njene vloge v vsakdanjem življenju. Naložene naloge so torej skladne z zakonskimi nalogami in družbeno vlogo CSD.

18. Pritožbeni razlogi torej niso podani; razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti, pa višje sodišče ni zasledilo, zato je pritožbe v skladu z 2. točko 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

19. V skladu z 101. členom ZNP-1 vsak udeleženec nosi svoje stroške tega postopka.