Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Obročno plačevanje predujma je po 11. čl. Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom mogoče, kolikor sodišče oceni, da za opravo dejanj izvršbe ali zavarovanja ni potrebno plačilo celotnega zneska predujma. Plačilo celotnega predujma naenkrat v obravnavani zadevi ni potrebno, saj bodo izvršitelju stroški nastajali sprotno z opravo posameznih izvršilnih dejanj. Zato pritožbeno sodišče sodi, da je treba v enkratnem znesku plačati predujem v višini 150% cene storitve po tar. št. 1, saj bodo ti stroški predvidoma nastali že s prvim izvršilnim dejanjem (rubežem in upoštevajoč pri tem še s tem povezane stroške kot je npr. kilometrina), medtem ko preostali znesek upnici lahko plačata v dveh nadaljnjih mesečnih obrokih. Obročno odplačevanje predujma namreč po oceni pritožbenega sodišča opravičujejo premoženjske razmere upnic.
Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da mora upnik v 8 dneh založiti predujem v znesku 45.000,00 SIT, preostali znesek pa v dveh mesečnih obrokih v višini po 22.500,00 SIT, pri čemer prvi zapade v plačilo 15.11.2001, drugi pa 15.12.2001. V preostalem delu se pritožba zavrne in v nespremenjenem izpodbijanem delu (točka 2. izreka) potrdi sklep prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je določilo izvršitelja (1. tč. izreka) in upniku naložilo, da v 8 dneh založi predujem 90.000,00 SIT na žiro račun izvršitelja, saj bo v primeru neplačila sodišče izvršbo ustavilo (2. tč. izreka). Upnik se je pravočasno pritožil zoper odločitev o višini predujma (2. tč. izreka). Navaja, da sta upnici že v predlogu za izvršbo predlagali, da se ju oprosti plačila osdnih taks zaradi nizkih prejemkov njune matere. Sodišče je temu predlogu sledilo in upnici oprostilo plačila sodnih taks. Kljub temu je sodišče upnicama sedaj naložilo plačilo predujma, ki znatno presega višino sodnih taks, pa tudi višino, ki bi bila nujno potrebna po Pravilniku o tarifi za plačilo dela izvršiteljev. Tadoloča predujem v višini najmanj 150% cene storite po tar. št. 1, sodišče pa je določilo 300% cene. Sprejemljiv bi bil predujem v višini 45.000,00 SIT, glede na premoženjsko stanje upnic pa bi lahko odredilo tudi obročno plačilo. Predlaga ustrezno spremembo izpodbijanega sklepa. Pritožba je delno utemeljena. Upnici sta res že v predlogu za izvršbo predlagali oprostitev plačila sodnih taks, vendar pa sodišče o njunem predlogu ni odločalo, saj sta plačila plačila oproščeni že po samem zakonu (2. odst. 12. čl. Zakona o sodnih taksah). Na podlagi 11. člena Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (Pravilnik, Ur. l. RS, št. 32/2000) sodišče določi višino predujma na podlagi lastne ocene o višini stroškov, ki bodo predvidoma nastali z opravo dejanja izvršbe ali zavarovanja, vendar najmanj v višini 150% cene storitev po tarifni številki 1. Sodišče prve stopnje je na podlagi ocene, katera izvršilna dejanja bodo predvidoma potrebna v tem postopku, tudi obrazložilo svojo odločitev, da predujem znaša 300% cene storitve po tar. št. 1. Ta njegova ocena je realna in pravilna in zato je pritožba upnice v tem delu, torej zoper višino določenega predujma neutemeljena. Pač pa po oceni pritožbenega sodišča upnici utemeljeno predlagata, da sodišče določi obročno plačevanje predujma. To je po prej citiranem 11. čl. Pravilnika mogoče, kolikor sodišče oceni, da za opravo dejanj izvršbe ali zavarovanja ni potrebno plačilo celotnega zneska predujma. Plačilo celotnega predujma naenkrat ni potrebno, saj bodo izvršitelju stroški nastajali sprotno z opravo posameznih izvršilnih dejanj. Zato pritožbeno sodišče sodi, da je treba v enkratnem znesku plačati predujem v višini 45.000,00 SIT (torej 150% cene storitve po tar. št. 1), saj bodo ti stroški predvidoma nastali že s prvim izvršilnim dejanjem (rubežem in upoštevajoč pri tem še s tem povezane stroške kot je npr. kilometrina), medtem ko preostali znesek upnici lahko plačata v dveh nadaljnjih mesečnih obrokih. Obročno odplačevanje predujma namreč po oceni pritožbenega sodišča opravičujejo premoženjske razmere upnic. Upnici sta mladoletni, obe se šolata in prejemata štipendijo v mesečnem znesku po 13.500,00 SIT vsaka. Preživlja ju mati, ki prejema plačo v povprečno višini nekaj nad 90.000,00 SIT in otroški dodatek za tri otroke v višini 45.900,00 SIT, medtem ko preživnino od drugega roditelja izterjujeta v tem postopku. Glede na navedeno je torej pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi ugodilo in izpodbijani del sklepa (2. tč. izreka sklepa prve stopnje) na podlagi 3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) spremenilo, kot je razvidno iz izreka. Preostali del pritožbe pa je iz prej že navedenih razlogov zavrnilo (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).