Jedro

Na morebiten obstoj druge pravde, ki teče med istimi strankami o istem zahtevku (litispendenca), pazi sodišče skladno s četrtim odstavkom 189. ZPP po uradni dolžnosti. Gre za negativno procesno predpostavko za odločanje o utemeljenosti tožbenega zahtevka in ne za dokazovanje dejstev, ki bi se skladno z 214. členom ZPP lahko štela za priznana, če jih nasprotna stranka ne bi zanikala.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da se v razmerju med tožečo in toženo stranko razveljavijo učinki pogodbe verižne kompenzacije z dne 19. 11. 2010 za znesek 4.000,00 EUR (I. točka izreka), da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 4.000,00 EUR in ji povrniti 551,00 EUR pravdnih stroškov, vse v roku 15 dni, po poteku tega roka z zamudnimi obrestmi v višini zakonske obrestne mere (II. točka izreka), v preostalem delu pa je tožbeni zahtevek zavrnilo (III. točka izreka).

2. Zoper I. in II. točko navedene sodbe je vložila pritožbo tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlagala, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne in ji naloži, da toženi stranki povrne vse stroške pravdnega postopka, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo po poteku roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi gre za spor majhne vrednosti, zato je o pritožbi odločala višja sodnica posameznica (peti odstavek 458. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

6. Sodbo, s katero je sodišče prve stopnje odločilo v sporu majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP), ni pa je mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar pomeni, da je pritožbeno sodišče pri odločanju o pritožbi vezano na dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. Do pritožbenih navedb, s katerim tožena stranka izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, se sodišče druge stopnje zato ni opredeljevalo.

7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo za odločitev o pritožbi naslednja pravno relevantna dejstva: - tožena stranka je imela terjatev do tožeče stranke v znesku 4.000,00 EUR, - tožena stranka je tožeči na podlagi sklenjene in realizirane verižne kompenzacije št. 37515 z dne 19. 11. 2010 odpustila dolg v višini 4.000,00 EUR, - izpodbijano dejanje je bilo opravljeno zaradi izpolnitve obveznosti stečajnega dolžnika do tožene stranke, ta pa je svojo izpolnitev opravila pred izpolnitvijo tožeče stranke, - izpodbijano pravno dejanje je bilo opravljeno v obdobju zadnjih treh mesecev pred uvedbo postopka prisilne poravnave nad tožečo stranko.

8. Namen stečajnega postopka je uresničitev interesa upnikov, da dosežejo plačilo svojih terjatev hkrati in v enakem deležu kot drugi upniki, ki so v razmerju do stečajnega dolžnika v enakem položaju. Načelo enakega obravnavanja upnikov zahteva, da je treba vse upnike tako v času stečajnega postopka kot tudi pred tem, tj. v času insolventnosti stečajnega dolžnika, obravnavati enako. Pravila Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP o izpodbijanju pravnih dejanj stečajnega dolžnika omogočajo odpravo posledic, ki so nastale pred začetkom stečajnega postopka na podlagi pravnih dejanj stečajnega dolžnika, s katerimi je ta kršil obveznost enakega obravnavanja upnikov (1). Po določbi prvega odstavka 275. člena ZFPPIPP ima stečajni dolžnik pravico zahtevati, da se razveljavijo učinki izpodbijanega pravnega dejanja v razmerju med stečajnim dolžnikom in osebo, v korist katere je bilo opravljeno to dejanje.

9. Verižna kompenzacija je vrsta sporazumov o odpustih dolgov med njenimi udeleženci. Učinek verižne kompenzacije, v kateri sta bili udeleženi pravdni stranki, je bil, da je tožeča stranka dosegla odpust dolga s strani tožene stranke. Odpust pa je bil pogojen s tem, da so se vsi udeleženci v verigi medsebojnih odpustov strinjali s predlogom verižnega pobota. V razmerju do tožeče stranke je korist od takšnega posla imela tožena stranka, ki je dosegla poplačilo svoje terjatve do tožeče stranke, zato je skladno z zgoraj obrazloženim stališčem podana njena pasivna legitimacija. Z izpodbijanim pravnim dejanjem je tožena stranka namreč prišla do poravnave svoje terjatve v celoti, s čimer je bila napram drugim upnikom tožeče stranke (stečajnega dolžnika) bolje obravnavana.

10. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje res ni izvajalo dokazov glede trditev tožene stranke, da je bilo poslovanje pravdnih strank preko verižnih kompenzacij običajna praksa med njima, s čimer bi toženi stranki (lahko) uspelo ovreči domnevo obstoja subjektivnega pogoja izpodbijanja iz 1. točke tretjega odstavka 272. člena ZFPPIPP. Vendar pa sodišče prve stopnje dokazov v navedeni smeri niti ni bilo dolžno izvajati oziroma to ne bi bilo smotrno, saj je bila domneva o obstoju subjektivnega pogoja skladno z 2. točko tretjega odstavka 272. člena ZFPPIPP v zvezi s 285. in 287. členi ZFPPIPP podana tudi zato, ker je bilo izpodbijano pravno dejanje opravljeno v zadnjih treh mesecih pred uvedbo postopka prisilne poravnave nad tožečo stranko.

11. Neutemeljena je pritožbena navedba, da bi sodišče prve stopnje zaradi neprerekane trditve tožene stranke, da tožeča stranka tudi v postopku XI Pg 5623/2011 izpodbija verižno kompenzacijo, ki je predmet tega postopka, zatrjevano dejstvo moralo šteti za dokazano. Sodišče prve stopnje je na podlagi dokaznega predloga tožene stranke vpogledalo v navedeni spis in ugotovilo, da tožeča stranka v navedenem postopku zoper toženo stranko S., d.o.o., ne izpodbija pravnega dejanja, ki je predmet tega postopka. Na morebiten obstoj druge pravde, ki teče med istimi strankami o istem zahtevku (litispendenca), pazi sodišče skladno s četrtim odstavkom 189. Zakona o pravdnem postopku - ZPP po uradni dolžnosti. Gre za negativno procesno predpostavko za odločanje o utemeljenosti tožbenega zahtevka in ne za dokazovanje dejstev, ki bi se skladno z 214. členom ZPP lahko štela za priznana, če jih nasprotna stranka ne bi zanikala. Tudi če bi bil predmet postopka XI Pg 5623/2011 v tem postopku obravnavana sklenjena verižna kompenzacija, pa litispendenca ne bi bila podana, ker v obeh postopkih nista udeleženi isti stranki.

12. Glede na navedeno pritožba tožene stranke ni utemeljena. Ker višje sodišče tudi ni zasledilo drugih kršitev, na katere skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

13. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. člena ZPP v povezavi s 1. odstavkom 154. člena ZPP).

(1) Prim. dr. Nina Plavšak, v Uvodnih pojasnilih k Zakonu o finančnem poslovanju,postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, GV založba, Ljubljana, 2008, str. 202.