Jedro

Sodna odpoved najemne pogodbe, sklenjene za nedoločen čas, namreč v trenutku izdaje sklepa ne pomeni "uspeha" v pravdi, temveč zgolj in samo oblično izjavo volje najemodajalca, potrebno za nastop prenehanja obligacijskega razmerja, sklenjenega za nedoločen čas, po njegovi volji. Zato o stroških postopka, v katerem se poda taka izjava volje, ni mogoče odločati po 1. odst. 154. čl. ZPP.

Izrek

1.) Pritožbi se ugodi, stroškovni del izpodbijanega sklepa se spremeni tako, da se zavrne zahteva najemodajalca za povrnitev stroškov sodne odpovedi najemne pogodbe.

2.) Najemodajalec mora najemniku plačati 116,42 EUR za stroške pritožbenega postopka, v roku 15 dni.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim delom sklepa vlagatelju pritožbe naložilo plačilo stroškov izdaje izpraznitvenega naloga v znesku 73.920,00 SIT.

Proti sklepu o stroških vlaga pravočasno pritožbo najemnik. V pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep spremeni, ali pa naj ga razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje.

Najemodajalec je na pritožbo odgovoril. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj pritožbo zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

Pritožba je utemeljena.

Drži, da ZPSPP za primer sodne odpovedi najemne pogodbe (24.čl. ZPSPP) napotuje na smiselno uporabo določb ZPP, ki se nanašajo na plačilni nalog (3. odst. 29. čl. ZPSPP). Drži tudi, da se v postopku za izdajo plačilnega naloga odloči tudi o stroških (2. odst. 433. čl. ZPP). In ker se plačilni nalog izda vselej zaradi uveljavitve (že) zapadle denarne terjatve (1. odst. 431. čl. ZPP), je logično, da ugoditev predlogu za izdajo plačilnega naloga pomeni "uspeh" tožeče stranke v enostransko izvedenem postopku izdaje plačilnega naloga. Ustaljena sodna praksa sodišč zato v tej fazi postopka priznava tožeči stranki pravico do povrnitve stroškov, ki so ji nastali v zvezi s sodno uveljavitvijo zapadle denarne terjatve (1. odst. 154. čl. ZPP).

Situacija pa je po razumevanju pritožbenega sodišča glede pravice do povrnitve stroškov postopka drugačna v primerih sodne odpovedi najemne pogodbe, sklenjene za nedoločen čas. Drugačna je zato, ker najemodajalec v trenutku izdaje sklepa o odpovedi najemne pogodbe, sklenjene za nedoločen čas, nima v razmerju do najemnika zapadle terjatve za izpraznitev poslovnih prostorov. Uveljavitev sodne odpovedi najemne pogodbe, sklenjene za nedoločen čas, je uveljavitev upravičenja najemodajalca, ki mu ga daje zakon za primer, če se sam odloči za prenehanje obstoječega pogodbenega razmerja. Terjatev na izpraznitev poslovnih prostorov pa v trenutku uveljavitve sodne odpovedi še ni zapadla (prim. 2. odst. 24. čl. ZPSPP), kot to velja v primeru izdaje plačilnega naloga, ki se izda le v primerih, ko se uveljavlja zapadla denarna terjatev. Sodna odpoved najemne pogodbe, sklenjene za nedoločen čas, ima zato pomen izjave volje, za katero zakon predvideva posebni sodni postopek.

Pravkar opisane značilnosti postopka sodne odpovedi najemne pogodbe, sklenjene za nedoločen čas, po razumevanju pritožbenega postopka ne govorijo v prid stališču, da je smiselna uporaba 2. odst. 433. čl. ZPP, v delu, v katerem govori o odločitvi sodišča o stroških postopka izdaje plačilnega naloga. Sodna odpoved najemne pogodbe, sklenjene za nedoločen čas, namreč v trenutku izdaje sklepa ne pomeni "uspeha" v pravdi, temveč zgolj in samo oblično izjavo volje najemodajalca, potrebno za nastop prenehanja obligacijskega razmerja, sklenjenega za nedoločen čas, po njegovi volji. Zato o stroških postopka, v katerem se poda taka izjava volje, ni mogoče odločati po 1. odst. 154. čl. ZPP.

Podan je pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbeno sodišče je zato odločilo, kot je razvidno iz izreka sklepa (3. tč. 365. čl. ZPP).

Najemnik je v pritožbenem postopku uspel, zato mu gredo pritožbeni stroški (2. odst. 165. čl. v zvezi s 1. odst. 154. čl. ZPP). Te je pritožbeno sodišče odmerilo na 150 odvetniških točk (20 % DDV je že vračunan), kar znese 68,85 EUR, in 47,57 EUR za sodno takso, ali skupaj 116,42 EUR.