Jedro

SZ-1, ki je nadomestil prejšnji SZ, ne določa, da bi pogodbe o upravljanju, sklenjene po določbah SZ, z uveljavitvijo SZ-1 samodejno prenehale. Šele novela SZ-1E je v 41. členu določila, da etažni lastniki večstanovanjske stavbe, ki imajo na dan uveljavitve tega zakona določenih več upravnikov (po vhodih), v petih letih od uveljavitve tega zakona določijo enega upravnika. Iz te določbe jasno izhaja, da prejšnje pogodbe o upravljanju (sklenjene po vhodih) ob uveljavitvi SZ-1 niso samodejno postale neveljavne. Zato sklenjena pogodba o upravljanju še vedno zavezuje, tožnik pa je še vedno upravnik večstanovanjske stavbe.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v 1. točki izreka spremeni tako, da se po spremembi glasi: „I. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 8 dni plačati 1.126,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska: - 85,10 EUR od 25.2.2020 dalje do plačila, - 80,68 EUR od 21. 3. 2020 dalje do plačila, - 89,22 EUR od 24. 4. 2020 dalje do plačila, - 99,95 EUR od 26. 5. 2020 dalje do plačila, - 87,70 EUR od 24. 6. 2020 dalje do plačila, - 82,11 EUR od 22. 7. 2020 dalje do plačila, - 88,67 EUR od 26. 8. 2020 dalje do plačila , - 82,01 EUR od 22. 9. 2020 dalje do plačila, - 83,68 EUR od 24. 10. 2020 dalje do plačila, - 88,36 EUR od 24. 11. 2020 dalje do plačila, - 86,18 EUR od 23. 12. 2020 dalje do plačila, - 86,71 EUR od 23. 1. 2021 dalje do plačila , - 86,03 EUR od 24. 2. 2021 dalje do plačila.

II. V presežku, to je za glavnico 551,23 EUR ter zakonske zamudne obresti od zneska: - 66,31 EUR od 25.2.2020 dalje do plačila, - 50,51 EUR od 21. 3. 2020 dalje do plačila, - 50,98 EUR od 24. 4. 2020 dalje do plačila, - 35,58 EUR od 26. 5. 2020 dalje do plačila, - 32,72 EUR od 24. 6. 2020 dalje do plačila, - 16,79 EUR od 22. 7. 2020 dalje do plačila, - 21,81 EUR od 26. 8. 2020 dalje do plačila , - 16,35 EUR od 22. 9. 2020 dalje do plačila, - 33,65 EUR od 24. 10. 2020 dalje do plačila, - 39,10 EUR od 24. 11. 2020 dalje do plačila, - 49,96 EUR od 23. 12. 2020 dalje do plačila, - 64,80 EUR od 23. 1. 2021 dalje do plačila , - 72,67 EUR od 24. 2. 2021 dalje do plačila se tožbeni zahtevek zavrne.

III. Tožena stranka mora tožeči stranki v roku 15 dni plačati 360,23 EUR stroškov postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.“

II. V preostalem se pritožba zavrne in sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

III. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

**_Odločitev sodišča prve stopnje_**

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo 1.677,63 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi po posameznih zapadlih mesečnih zneskih (I. tč. izreka). Tožencu je naložilo, da tožniku povrne pravdne stroške v višini 537,66 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. tč. izreka).

**_Pritožba in odgovor na pritožbo_**

2. Zoper sodbo se pritožuje toženec zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava, kar je posledično vodilo v napačno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Predlaga, da pritožbeno sodišče tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podredno, da zadevo vrne v ponovno sojenje prvostopnemu sodišču. Uvodoma opozarja na kršitev 22. čl. Ustave RS, saj so vsi roki v sporih majhne vrednosti zakonsko omejeni na 8 dni, razen roka za dopolnitev tožbe v postopku, ki se začne kot izvršba na podlagi verodostojne listine. Ker ima tožnik za dopolnitev tožbe na voljo 15 dni, toženec pa za odgovor nanjo le 8 dni, sta stranki neenakopravno obravnavani. Tožbo bi bilo treba zavreči. Nadalje opozarja na kršitev pravice do zakonitega (naravnega) sodnika po drugem odstavku 23. čl. Ustave RS. Opisuje potek triaže in dodelitve spisa v obravnavanem postopku. Meni, da kakršenkoli vpliv triažnega sodnika na to, kdaj bo triažno zaključena zadeva sproščena iz triaže in predodeljena naprej, ruši zapovedano naključnost pri dodelitvi zadeve sodniku.

Prvostopenjsko sodišče je s sklicevanjem na nepravnomočno zaključeno zadevo v drugem postopku tožencu kršilo ustavno pravico do enakega varstva pravic (22. čl. Ustave) in do pravnega sredstva (25. čl. Ustave).

Dokazila, ki jih je tožnik priložil drugi pripravljalni vlogi (obračuni porabe vode, ogrevanja, pregled števila uporabnikov, prirejena dokazila o domnevni ustreznosti vodomerov) so prepozna.

Pogodba o upravljanju za posamezen vhod, namesto za celotno večstanovanjsko stavbo, po uveljavitvi SZ-1 ne more biti veljavna. Etažni lastniki ne morejo več samostojno na ravni vhoda sprejemati odločitev, zato so bile vse odločitve, sprejete v zadnjih 18 letih, sprejete neveljavno.

Tožnik bi moral vse spremembe števila uporabnikov podkrepiti z dodatnimi listinami, pa ni v spis vložil nobene takšne listine. Redno upošteva tudi znižanje števila uporabnikov v primeru odhoda na dopust. V zvezi s stanjem vodomerov toženec pritožbi prilaga svoje naznanilo nepravilnosti in elektronsko sporočilo Urada za meroslovje RS, ki dokazujeta, da je tožnik upošteval tudi vodomere, ki jih ne bi smel. Uporaba pavšalno določenih korekturnih faktorjev pri delitvi stroškov ogrevanja ne more šteti za faktorje, katere uporabo dopušča pravilnik. V zvezi s tem toženec prilaga odločbo Inšpektorata RS za infrastrukturo. Prav tako ogrevalne površine nimajo nobene povezave z uradnimi podatki GURS. Večina lastnikov je svoje odprte lože trajno zasteklila in so tako te vsaj posredno ogrevane, zaradi česar bi moral tožnik prilagoditi ogrevalne površine.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške.

**_Presoja utemeljenosti pritožbe_**

4. Pritožba je delno utemeljena.

**_Meje preizkusa sodbe_**

5. Pritožbeno sodišče uvodoma izpostavlja, da gre v obravnavani zadevi za spor majhne vrednosti, saj vrednost spornega predmeta ne presega zneska 2.000 EUR (1. odst. 443. čl. ZPP1). O pritožbi je zato odločila sodnica posameznica (5. odst. 458. čl. ZPP). Skladno s 1. odst. 458. čl. ZPP se smeta sodba oziroma sklep, s katerim je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 339. čl. ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Sodišče druge stopnje se bo opredelilo zgolj do pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena (1. odst. 360. čl. ZPP).

**_O zatrjevanih postopkovnih kršitvah_**

6. Neutemeljeni so pritožbeni očitki o kršitvi pravice do naravnega sodnika, katere bistvo je, da vsakemu, ki zahteva sodno varstvo, sodi samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in s sodnim redom oziroma tako imenovani naravni sodnik. Pravni okvir za ureditev triaže, ki je bila opravljena tudi v tej zadevi, predstavljata Zakon o sodiščih (14. do 17. čl.) in Sodni red (153. in 156. čl.) ter Program za reorganizacijo dela na pravdnem oddelku Okrajnega sodišča v Ljubljani, ki ga je sprejela predsednica sodišča 14. 10. 2013 (Su 3/2013). Kot izhaja iz poročila, ki ga je v skladu z določbo 3. odst. 346. čl. ZPP od sodišča prve stopnje zahtevalo pritožbeno sodišče (in je bilo v izjavo poslano tudi pritožniku), je Letni razpored dela sodnikov Okrajnega sodišča v Ljubljani za leto 2022 določil, da se dodelitev vseh zadev, v katerih je bila izdana odredba za dodelitev zadeve zakonitemu sodniku do 31. dne v preteklem mesecu, opravi med 1. in 10. dnem v naslednjem mesecu. V obravnavani zadevi je bila taka odredba (zaradi pred tem dane zahteve za izločitev triažne sodnice2) dana 10. 5. 2022, dodelitev zakonitemu sodniku pa se je, skladno s pravili letnega razporeda, zato opravila (šele) naslednji mesec, to je 7. 6. 2022. Iz tega izhaja, da je bila v obravnavanem primeru zadeva sodnici, ki je v njej odločala, dodeljena skladno s pravili.

7. Neutemeljene so tudi toženčeve navedbe o neenakopravnem obravnavanju pred sodiščem zaradi različnih rokov. Res gre za spor majhne vrednosti, a ZPP poseben, krajši rok v teh primerih določa zgolj za odgovor na tožbo, pripravljalne vloge in pritožbo ter odgovor na pritožbo (452. in 458. čl. ZPP). Rok za tožbo, kar v pravdi, ki izvira iz postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine, dopolnitev tožbe po vsebini pravzaprav je, ni nikoli določen (razen z zastaralnimi roki). Tudi če bi tožnik namesto izvršbe na podlagi verodostojne listine vložil neposredno tožbo, bi jo lahko pripravljal več časa, kot bi nato imel toženec na voljo za odgovor nanjo.

8. Zatrjevana nepravilnost v zvezi s prepozno predloženim pooblastilom odvetnika tožnika ne predstavlja (absolutne bistvene) kršitve postopka, ki bi jo bilo mogoče pritožbeno uveljavljati v sporu majhne vrednosti.

9. Tudi zatrjevane kršitve pravil o prekluziji navajanja dejstev in dokazov (prepozna predložitev obračunov porabe vode in ogrevanja, pregleda števila uporabnikov, dokazil o ustreznosti vodomerov) so relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki jih v sporih majhne vrednosti ni mogoče uveljavljati. Pritožbeno sodišče kljub temu pojasnjuje, da tudi iz sodbe VSL II Cpg 154/2022, na katero se sklicuje pritožba, izhaja, da mora tožnik pri zahtevkih za plačilo upravniških stroškov za sklepčnost tožbe navesti, katere stroške iztožuje, za katero obdobje in način oz. ključ delitve stroškov po posameznih postavkah. Vse to je tožnik v tožbi navedel in izhaja tudi iz razdelilnikov. Nadaljnje dokaze (obračune porabe vode itd.) je bil dolžan predložiti šele, ko je toženec razdelilnikom oziroma posameznim postavkam konkretizirano nasprotoval. 10. Neresnične so tudi pritožbene navedbe, da se je sodišče prve stopnje oprlo na nepravnomočno sodbo prvostopenjskega sodišča v drugi zadevi. Nanjo se je skliceval le tožnik in posledično prvostopenjsko sodišče pri povzemanju njegovih navedb, ni pa nanjo oprlo svoje odločitve (v obrazložitvi ta sodba ni niti omenjena).

**_O utemeljenosti zahtevka_**

11. Za odločitev v zadevi je uvodoma pomembna ugotovitev, da je tožnik še vedno upravnik na naslovu X1. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da pogodba, ki jo je tožnik dne 21. 12. 1995 sklenil z etažnimi lastniki stanovanjske hiše X1, še vedno velja. Ob (neveljavni) sklenitvi pogodbe o upravljanju z dne 23. 1. 2019, prejšnja pogodba ni bila izrecno odpovedana. Pritožbeno sodišče nadalje pritrjuje sodišču prve stopnje, da SZ-1,3 ki je pričel veljati 14. 10. 2003 in je nadomestil prejšnji SZ iz leta 1991,4 ne določa, da bi pogodbe o upravljanju, sklenjene po določbah SZ, z uveljavitvijo SZ-1 samodejno prenehale. Zato je tožnik še vedno upravnik večstanovanjske hiše na naslovu X1 in pogodba iz leta 1995 zavezuje stranki.5 Res je sicer, da SZ-1 ne predvideva ločenih pogodb o upravljanju za različna naslova, temveč naj bi se samostojna večstanovanjska stavba enotno upravljala, kot takšna pa je v kataster vpisana celotna stavba na naslovu X1 in X2 (z obema vhodoma). Vendar je šele novela SZ-1E z dne 26. 5. 2021 v 41. čl. določila, da etažni lastniki večstanovanjske stavbe, ki imajo na dan uveljavitve tega zakona določenih več upravnikov (po vhodih), v petih letih od uveljavitve tega zakona določijo enega upravnika, ki za večstanovanjsko stavbo vzpostavi en rezervni sklad. Pri tem ni pomembno, ali se ta določba nanaša tudi na primer, ko imajo etažni lastniki določenega istega upravnika, a na podlagi več pogodb o upravljanju. Ključno je, da tudi iz te določbe jasno izhaja, da prejšnje pogodbe o upravljanju (sklenjene po vhodih) ob uveljavitvi SZ-1 niso samodejno postale neveljavne. Če v večstanovanjski stavbi X1 in X2 ni določen upravnik, kot bi moral biti določen v skladu z zakonom, lahko toženec predlaga njegovo določitev v nepravdnem postopku (40. čl. SZ-1).6

12. Ker upravnika in etažne lastnike zavezuje pogodba o upravljanju, sklenjena na ravni vhoda, je pravilno, da se tudi obratovalni stroški oziroma stroški, povezani z upravljanjem, delijo na ravni vhoda. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da so vsi razdelilniki stroškov posledično napačni.

13. Sodišče prve stopnje je toženčeve navedbe o neustreznosti vodomerov oziroma z njimi izračunanih stroškov utemeljeno označilo za pavšalne. Toženec jih ni z ničemer izkazal, niti ni toženčevega seznama z odčitki vodomerov konkretizirano grajal. Zato se trditveno in dokazno breme ni preneslo nazaj na tožnika, ki je svoje trditve o nastali terjatvi izkazal s predložitvijo razdelilnikov in odčitkov vodomerov. Pritožbene novote, skupaj z dokazili, niso upoštevne, saj izpodbijajo pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, kar pa v sporu majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog.

14. Utemeljeni pa so pritožbeni očitki glede nekaterih drugih stroškov, ki jih je sodišče prve stopnje priznalo tožniku. Kot toženec pravilno opozarja, Pravilnik o upravljanju v 29. čl. določa, da mora uporabnik v primeru spremembe števila uporabnikov v določenem stanovanju predložiti ustrezne dokazne listine, kot na primer potrdilo o odjavi stalnega bivališča ali spremembi bivališča, dokazilo o daljši odsotnosti zaradi službenih, šolskih ali študijskih obveznosti (npr. potrdilo o vpisu v dijaški dom), izpisek iz rojstne matične knjige ali druga ustrezna dokazila. Tožnik takšnih dokazil ni predložil, čeprav ga je toženec k temu pozval že v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Tožnik svojemu dokaznemu bremenu za verodostojnost seznama števila oseb in posledično pravilnost obračuna stroškov tako ni zadostil. Zato mu ni mogoče priznati nobenih vtoževanih stroškov, ki se delijo po številu oseb v stanovanju (mrzla voda in kanalščina, voda - okoljska dajatev, skupna elektrika, odvoz smeti, čiščenje skupnih prostorov, čiščenje vertikalne in horizontalne kanalizacije).

15. Nadalje je utemeljena tudi toženčeva graja stroškov ogrevanja zaradi odsotnosti korekturnih faktorjev. Res je, da novi Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (Uradni list RS, št. 82/15, 61/16 in 158/20 – ZUR) v prehodnih določbah (v 28. čl.) določa, da se korekturni faktorji, določeni na podlagi prej veljavnega Pravilnika o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (Uradni list RS, št. 7/10 in 17/14 – EZ-1), uporabljajo do 1. januarja 2025. Vendar pa iz spisa ne izhaja, da bi bili v obravnavanem primeru uporabljeni takšni korekturni faktorji. Pisno glasovanje, po katerem se stroški ogrevanja delijo v določenem razmerju po porabniških deležih na podlagi odčitkov po merilnikih in po površini (A586), ne predstavlja ne pogodbe o medsebojnih razmerjih ne korekturnih faktorjev, ki bi bili določeni na osnovi celotnih toplotnih izgub posameznih delov stavbe, določenih v projektu centralnega ogrevanja ali na osnovi standarda SIST EN 12831, oziroma korekturnih faktorjev, ki imajo podlago na vrednostih, pridobljenih v praksi na primerljivih stavbah, z upoštevanjem pravil tehnike, kot jih predvideva 14. člen navedenega (prej veljavnega) pravilnika. Tožnik tudi ni izkazal, da bi že prej poskušal doseči sprejem novih korekturnih faktorjev, pa so mu to etažni lastniki onemogočali. Postavka „ogrevanje prostorov“ zato ni bila pravilno obračunana in tožbeni zahtevek v tem delu ni utemeljen. Utemeljen pa je zahtevek, ki se nanaša na plačilo stroška „ogrevanje prostorov – priključna moč, vzdrž. števca“, ki se obračuna na podlagi neto kvadrature. Veljavni pravilnik v 17. tč- 1. odst. 3. čl. sicer določa, da je ogrevana površina posameznega dela stavbe zaprta in ogrevana neto tlorisna površina posameznega dela stavbe, določena na osnovi standarda SIST ISO 9836, razen neogrevanih kleti, garaž, balkonov, lož in teras. Vendar se takšna površina ne pojavlja v uradnih evidencah, zato je edini verodostojen podatek, ki ga upravnik lahko uporabi, neto površina, kot izhaja iz podatkov GURS. Če se je neto površina določenih stanovanj zaradi različnih posegov spremenila, je to potrebno urediti v ustreznem upravnem postopku, ne pa v pravdi.7

16. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče zaradi napačne uporabe materialnega prava pritožbi delno ugodilo in sodbo spremenilo (peta alineja 358. člena ZPP) tako, da je od prisojenega zneska po posameznih razdelilnikih odbilo zgoraj navedene stroške (mrzla voda in kanalščina, voda - okoljska dajatev, skupna elektrika, odvoz smeti, čiščenje skupnih prostorov, čiščenje vertikalne in horizontalne kanalizacije, ogrevanje prostorov) in ta del zahtevka zavrnilo. Zaradi jasnosti je celoten izrek oblikovalo na novo.

**_Stroški postopka_**

17. Opisana sprememba vpliva na odločitev o pravdnih stroških pred sodiščem prve stopnje (drugi odstavek 165. člena ZPP). O utemeljenosti priglašenih stroškov je sodišče prve stopnje odločilo pravilno. Glede na spremenjeni uspeh strank v postopku (tožnik je uspel z 1.126,40 EUR od zahtevanih 1.677,63 EUR, to je v 67 % namesto 100 %) je pritožbeno sodišče odločitev o stroških spremenilo tako, da je tožniku prisodilo 67 % priznanih stroškov na prvi stopnji, to je 360,23 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za plačilo.

**_Pritožbeni stroški_**

18. Toženec pritožbenih stroškov ni priglasil, tožnikov odgovor na pritožbo pa je vsebinsko prazen in kot tak nepotreben za pravdo (prvi odstavek 155. člena ZPP), zato sam krije stroške, ki so v zvezi z njim nastali.

1 Zakon o pravdnem postopku 2 Triaža je bila po podatkih spisa zaključena 28. 2. 2022. Ker pa je toženec vložil zahtevo za izločitev triažne sodnice, ki bi po zaključeni triaži skladno z letnim razporedom dela lahko v zadevi odločala tudi v nadaljevanju, je bilo treba pred dodelitvijo zadeve zakonitemu sodniku, odločiti o zahtevi za izločitev. Predsednica sodišča je o njej odločila s sklepom 7. 4. 2023, po vrnitvi spisa na pravdni oddelek in vročanju tega sklepa, pa je sledila odredba za dodelitev zadeve zakonitemu sodniku. 3 Stanovanjski zakon (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08 – ZVEtL, 57/08, 62/10 – ZUPJS, 56/11 – odl. US, 87/11, 40/12 – ZUJF, 14/17 – odl. US, 27/17, 59/19, 189/20 – ZFRO, 90/21 in 18/23 – ZDU-1O). 4 Stanovanjski zakon (Uradni list RS, št. 18/91-I, 19/91 – popr., 13/93 – ZP-G, 9/94 – odl. US, 21/94, 29/95 – ZPDF, 23/96, 24/96 – odl. US, 44/96 – odl. US, 1/00, 1/00 – odl. US, 22/00 – ZJS, 87/02 – SPZ, 29/03 – odl. US in 69/03 – SZ-1). 5 Tako tudi VSL Sodba I Cp 1952/2020 in VSL Sodba II Cp 1713/2009. 6 Tako tudi VSL Sodba I Cp 2050/2022. 7 Prim. VSL Sklep I Cp 376/2022.