Jedro

Iz zemljiškoknjižnega izpiska ni razvidno, da bi zemljiškoknjižno sodišče prejelo sklep o izvršbi oziroma vpisalo plombo na podlagi prejetega sklepa. Zato učinki zaznambe izvršbe po 3. odstavku 87. člena ZZK-1, na podlagi katere bi tožeča stranka pridobila zastavno pravico in s tem ločitveno pravico v stečajnem postopku, ki se vodi nad toženo stranko, niso oziroma ne morejo nastopiti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Pritožnik nosi sam svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek (1. točka izreka), ki se je glasil: „Na nepremičninah dolžnika A. T. d.o.o. – v stečaju, vpisanih v vložno št. 672/09 k.o. T., nepremičnina 8.E stanovanje št. 8 v II. nadstropju s pripadajočo kletjo št. 8, O. in vložna št. 672/19 k.o. T., nepremičnina 18.E stanovanje št. 18 v IV. nadstropju s pripadajočo kletjo št. 18, O., obstaja hipoteka in ločitvena pravica v korist upnice N. J. Tožena stranka je dolžna tožnici povrniti njene pravdne stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe dalje, v 15-ih dneh.“ Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna povrniti toženi stranki njene nadaljnje pravdne stroške v znesku 661,20 EUR z obrestmi (2. točka izreka).

Tožeča stranka je zoper tisti del sodbe sodišča prve stopnje, ki se nanaša na nepremičnino 18.E stanovanje št. 18 v IV. nadstropju s pripadajočo kletjo št. 18, O., vpisano v vl. št. 672/19 k.o. T., pravočasno vložila pritožbo, zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Tožeča stranka je utemeljevala tožbeni zahtevek na ugotovitev obstoja ločitvene pravice na zgoraj navedenem stanovanju s trditvami, da je zavarovala svojo denarno terjatev do dolžnika, ki ji je bila prisojena z nepravnomočno sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Pd 856/2001 z dne 05. 09. 2003, s predhodno odredbo, opr. št. Z 2005/0002 z dne 14. 01. 2005, na podlagi katere je Okrajno sodišče v T. dovolilo predznambo hipoteke pri zgoraj navedenih nepremičninah, vpisanih pod vl. št. 672/19 k.o. T. in 672/9 k.o. T. Po pravnomočnosti sodbe Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani (ta je postala pravnomočna 07. 07. 2005), je tožnica dne 15. 07. 2005 pri Okrajnem sodišču v T. vložila predlog za izvršbo na dolžnikove nepremičnine, stanovanji, vpisani v vl. št. 672/19 k.o. T. in 672/9 k.o. T. Okrajno sodišče v T. je še isti dan predlagano izvršbo dovolilo, z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, ugotovitvijo vrednosti nepremičnine, s prodajo nepremičnine in poplačilom upnika, nato pa s sklepom z dne 06. 09. 2005 postopek prekinilo, ker je bil zoper toženo stranko dne 21. 07. 2005 začet stečajni postopek. Tožnica meni, da je bila njena pravica do prednostnega poplačila v stečajnem postopku zavarovana že s predznambo hipoteke, ki je bila opravičena z dovolitvijo izvršbe. Tožničino stališče je zmotno.

Če je bil sklep o izvršbi, ki je podlaga za zaznambo izvršbe, izdan na predlog upnika, v čigar korist je bila predznamovana zastavna pravica po 1. odstavku 51. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) oziroma v čigar korist je bila že vknjižena hipoteka, učinkuje zaznamba izvršbe že od trenutka, od katerega učinkuje predznamba oziroma vknjižba te hipoteke (3. odstavek 87. člena ZZK-1).

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče sicer zmotno ugotovilo, da zemljiškoknjižno sodišče ni predznamovalo hipoteke pri nepremičnini vpisani pod vl. št. 672/19, saj iz zemljiškoknjižnega izpiska za navedeno nepremičnino izhaja, da je zemljiškoknjižno sodišče vpisalo predznambo hipoteke pod dn. št. 68/2005. Vendar pa navedeno na pravilnost odločitve ni vplivalo, ker sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v T., opr. št. 0002 In 2005/00134 z dne 15. 07. 2005, ki je bil izdan na podlagi pravnomočne sodbe Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, v zemljiški knjigi ni bil zaznamovan niti ni bila vpisana plomba, ki bi oznanjala začetek zemljiškoknjižnega postopka na podlagi sklepa o izvršbi.

Za določitev trenutka, od katerega zaznamba izvršbe na nepremičnini učinkuje, je pomemben trenutek, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo sklep o izvršbi, torej listino, ki je podlaga za takšno zaznambo (5. člen ZZK-1). Vpisi pravic in pravnih dejstev v zemljiški knjigi namreč učinkujejo že od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis oziroma listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti. S tem trenutkom se tudi začne zemljiškoknjižni postopek. Njegov začetek pa se javno objavi z vpisom plombe kot posebne vrste pomožnega vpisa (134. člen in 1. odstavek 135. člena ZZK-1).

Iz zemljiškoknjižnega izpiska za nepremičnino, vpisano pod vl. št. 672/19 k.o. T. ni razvidno, da bi zemljiškoknjižno sodišče prejelo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v T., opr. št. 0002 In 2005/00134 z dne 15. 07. 2005 oziroma vpisalo plombo na podlagi prejetega sklepa. Zato učinki zaznambe izvršbe po 3. odstavku 87. člena ZZK-1, na podlagi katere bi tožeča stranka pridobila zastavno pravico (170. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju; ZIZ) in s tem ločitveno pravico v stečajnem postopku, ki se vodi nad toženo stranko, niso oziroma ne morejo nastopiti.

Odločitev prvostopnega sodišča se ob povedanem izkaže kot pravilna.

Ker prvostopno sodišče tudi ni storilo nobene od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 1. odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP.