Jedro

Izpodbijani upravni akt, ki se glasi na izbrisano pravno osebo, neposredno ne učinkuje na aktivne družbenike, ampak le, če organ postopek nadaljuje zoper aktivne družbenike.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo z dne 5. 9. 2003 (razen v delu, ki se nanaša na stroške postopka), s katero je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper sklep Carinskega urada L. z dne 27. 11. 2002, s katerim je ta po uradni dolžnosti uvedel obnovo postopka carinjenja. Sklep o dovolitvi obnove je bil izdan zaradi novih dejstev in dokazov (1. točka 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP), iz katerih izhaja, da preferencialna carinska obravnava blaga ni bila upravičena, kar pomeni, da bi bilo treba za uvoženo blago obračunati carinski dolg.

2. Zoper zavrnilni del sodbe sodišča prve stopnje je tožeča stranka po pooblaščencu dne 13. 9. 2005 vložila pritožbo, sedaj revizijo, v kateri predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Revizija ni dovoljena.

4. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da se glede pravnih sredstev zoper izdane odločbe sodišča uporabljajo določbe ZUS-1, če ni s posebnim zakonom drugače določeno, v drugem odstavku istega člena pa, kdaj se pritožbe, vložene pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe in kdaj kot revizije po ZUS-1. Ker obravnavana pritožba ne izpolnjuje pogojev za pritožbo po ZUS-1, jo Vrhovno sodišče obravnava kot pravočasno in dovoljeno revizijo, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna s 1. 1. 2007. 5. Kljub navedenemu je treba upoštevati, da mora sodišče ves čas postopka, tudi med celotnim revizijskim postopkom, po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko stranka postopka, kar izhaja iz 80. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporabljajo v upravnem sporu za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena. Ob preizkusu te procesne predpostavke je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je bila tožeča stranka dne 18. 12. 2008, torej po vložitvi revizije, v skladu z določbami Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP (Ur. l. RS, št. 126/2007) izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije. Ker z izbrisom iz sodnega registra pravna oseba preneha (441. člen ZFPPIPP), tožeča stranka obravnavanega upravnega spora več ne obstaja.

6. Zaradi prenehanja pravne osebe je na podlagi zakona prišlo do prekinitve upravnega spora (3. točka prvega odstavka 205. člena ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1). Ker se v skladu s prvim odstavkom 208. člena ZPP prekinjen postopek nadaljuje, ko ga pravni nasledniki pravne osebe prevzamejo ali ko jih sodnik povabi naj to storijo, je moralo revizijsko sodišče preizkusiti, ali je upravni spor mogoče nadaljevati po pravnih naslednikih izbrisane pravne osebe. Kot izhaja iz nadaljnje obrazložitve, to ni mogoče. 7. V šestem odstavku 442. člena ZFPPIPP je sicer določeno, da aktivni družbeniki pravne osebe upnikom solidarno odgovarjajo za izpolnitev neplačanih obveznost, ki jih je imela pravna oseba ob njenem prenehanju z izbrisom iz sodnega registra. Kdo in ob katerih pogojih se lahko šteje za aktivnega družbenika izbrisane pravne osebe, je opredeljeno v sedmem in osmem odstavku istega člena, v desetem odstavku je za zahtevke zoper aktivne družbenike določen enoletni zastaralni rok.

8. Iz takšne ureditev po presoji revizijskega sodišča ne izhaja, da bi potencialni aktivni družbeniki (po podatkih sodnega registra je bil edini družbenik in direktor izbrisane pravne osebe A.A.) lahko neposredno na podlagi zakona vstopili v pravni položaj, ki ga je imela izbrisana pravna oseba v predmetnem carinskem postopku. Izpodbijani upravni akt, ki se glasili na izbrisano pravno osebo, torej neposredno ne učinkuje tudi na aktivne družbenike (prim. sklep Vrhovnega sodišča I Up 574/2007 z dne 20. 9. 2007), ampak le, če organ postopek nadaljuje zoper aktivne družbenike. Upravni postopek, ki je bil s prenehanjem tožeče stranke prekinjen (153. člen Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP), bo organ lahko nadaljeval (50. člen ZUP) samo, če bo predhodno ugotovil, da so izpolnjene predpostavke za odgovornost aktivnih družbenikov za dolgove izbrisane pravne osebe po določbah ZFPPIPP.

9. Glede na navedeno se v tem upravnem sporu izpodbija akt (sklep o dovolitvi obnove), ki po prenehanju tožeče stranke nikogar neposredno ne zavezuje, zato tudi nihče ne more (kot pravni naslednik) prevzeti postopka. V takem primeru ni mogoče neposredno uporabiti določb ZPP o prekinitvi postopka (in pozivu bivšim družbenikom tožeče stranke, naj prevzamejo postopek), saj bi bilo treba predhodno ugotoviti izpolnjevanje pogojev iz sedmega in osmega odstavka 442. člena ZFPPIPP.

10. Ker se v tem upravnem sporu pomanjkanja sposobnosti biti stranka postopka ne da odpraviti (peti odstavek 81. člena ZPP), je med revizijskim postopkom nastopil položaj, ko je revizija vložena po osebi, ki te pravice nima (več). Po tretjem odstavku 83. člena ZUS-1 revizija ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice, zato jo je Vrhovno sodišče v skladu z 89. členom ZUS-1 zavrglo.