Jedro

Že sama uvedba postopka za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo pomeni hud poseg v osebno integriteto osebe. Zato mora biti presoja okoliščin, potrebnih za začetek postopka po uradni dolžnosti, restriktivna in še posebej vestno obrazložena. Ne zadošča le posplošeno oziroma vsebinsko prazno sklicevanje na okoliščine, navedene v pobudah za začetek postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se razveljavi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom po uradni dolžnosti uvedlo postopek zaradi postavitve A. A., rojenega ... 1965, pod skrbništvo.

2. Zoper sklep se je pritožil A. A. (v nadaljevanju: pritožnik), brez opredeljene navedbe zakonskih pritožbenih razlogov. Predlaga razveljavitev sklepa. Navaja, da je ta znova neobrazložen in v nasprotju s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1763/2022, kar je dokaz o pristranskosti sodnice. Ponavlja, da gre za zaroto, ker sodišče noče soditi pošteno, neodvisno in pravično. Sodišče je z izpodbijanim sklepom grobo poseglo v pritožnikove zakonske in ustavne pravice. Skrbništvo je potrebno nesposobnim sodnikom in ne stranki.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodna odločba, zoper katero je dovoljena pritožba, mora biti vselej ustrezno obrazložena, tako da jo je mogoče preizkusiti. To pomeni, da mora sodišče navesti jasne, razumljive in celovite dejanske in pravne razloge za svojo odločitev.

5. Izpodbijani sklep navedenega standarda obrazloženosti ne dosega. Sodišče prve stopnje je namreč v obrazložitvi sklepa zgolj povzelo bistvene poudarke iz pobud za začetek postopka, ki sta ju vložila Okrožno sodišče v Ljubljani in Upravno sodišče RS, ni pa navedlo, katere so tiste konkretne okoliščine, iz katerih izhaja utemeljen razlog, zaradi katerega je treba pritožnika postaviti pod skrbništvo (tretji odstavek 57. člena Zakona o nepravdnem postopku; v nadaljevanju ZNP-1).

6. Odrasla oseba potrebuje skrbnika, kadar zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi (prvi odstavek 262. člena Družinskega zakonika). Že uvedba postopka, neodvisno od njegovega poznejšega izida, pomeni hud poseg v osebno integriteto osebe, zato mora biti presoja okoliščin, potrebnih za njegov začetek po uradni dolžnosti, restriktivna in še posebej vestno obrazložena.

7. Sodišče prve stopnje te zahteve ni upoštevalo, saj je izpodbijani sklep ostal pomanjkljivo obrazložen, kar onemogoča njegov pritožbeni preizkus. Ne zadošča namreč le posplošeno oziroma vsebinsko prazno sklicevanje na okoliščine, navedene v pobudah, ampak bi jih moralo sodišče v obrazložitvi sklepa ustrezno oceniti ter se jasno opredeliti, ali in kako bi pritožnikovo ravnanje, ki ga izpostavljata pobudi, utegnilo škoditi njegovim pravicam in koristim, če bo dokazni postopek potrdil, da pritožnik zaradi domnevne značajske napake res ni sposoben preudarne presoje.

8. Izpodbijani sklep je torej obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se po 42. člen ZNP-1 smiselno uporablja tudi v nepravdnem postopku. Ugotovljena procesna kršitev, na katero sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti, terja obvezno razveljavitev sklepa (prvi odstavek 354. člena ZPP), saj je v pritožbenem postopku ni mogoče odpraviti.

9. Ne glede na tehtnost razlogov, ki jih navajata pobudnika, pritožbeno sodišče ne sme obrazložiti sklepa o uvedbi postopka namesto sodišča prve stopnje, saj bi to pomenilo nedopusten poseg v pritožnikovo pravico do pritožbe. Sodišče druge stopnje je zato ugodilo pritožbi in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

10. Odgovor na preostale pritožbene trditve glede na sprejeto odločitev o pritožbi ni bil potreben.

11. Pritožbeni stroški niso bili priglašeni.