Jedro

Če tožena stranka v odgovoru na tožbo izpodbija (le) obstoj procesne predpostavke sposobnosti biti stranka, v samo vsebino tožbenih navedb pa se ne spušča, se šteje, da v celoti nasprotuje tožbenemu zahtevku in da je ustrezno obrazložila svoj odgovor na tožbo. Zato je sodišče prve stopnje s tem, ko je izdalo zamudno sodbo, zagrešilo bistveno kršitev določb postopka po 7. tč. 2. odst. 339.čl. ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, zamudna sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo v celoti ugodilo tožničinemu zahtevku in ugotovilo, da ji je odpovedni rok pričel teči

18.12.2003, iztekel pa se je 17.1.2004, da ji je tožena stranka dolžna vpisati v delavsko knjižico trajanje delovne dobe do vključno

17.1.2004, ji za ta čas plačati plačo, izplačati odpravnino za devet let delovne dobe, regres za redni letni dopust za leto 1999, 2000, 2001, 2002 in 2003, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od neto zneskov regresa od vsakega 31.7. za posamezno leto dalje ter ji plačati stroške postopka v znesku 33.770,00 SIT, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29.3.2004 dalje. Ugotovilo je, da je tožena stranka sicer vložila odgovor na tožbo po svoji pooblaščenki, vendar z njim na tožbo ni odgovorila, saj je izjavila, da se o vsebini tožbe ne bo opredeljevala. S tem je priznala navedbe tožeče stranke in postavljen tožbeni zahtevek, ki pa je tudi z vidika materialnopravnih določb utemeljen.

Zoper to odločitev je po svoji pooblaščenki pritožbo vložila tožena stranka iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 7. in 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Navaja, da je v zakonskem roku podala obrazložen odgovor na tožbo. Po 1. odstavku 318. člena ZPP zadostuje, da stranka poda odgovor na tožbo in da z njim izpodbija tožbeni zahtevek, kar je tožena stranka storila. Tudi z izpodbijanjem procesne predpostavke sposobnosti biti stranka je izpodbijala tožbeni zahtevek v celoti. Poleg tega se v utemeljenost navedb tožene stranke v odgovoru na tožbo sodišče v tej fazi ne sme spuščati, saj na ta način odloča o tožbenem zahtevku brez izvajanja dokaznega postopka. V nadaljevanju pritožbe tožena stranka izpodbija tudi samo utemeljenost posameznih delov tožbenega zahtevka. Zahtevka za plačilo odpravnine in regresov nista opredeljena. Poleg tega je tožeča stranka v tožbi navedla, da ji je tožena stranka del regresov za letne dopuste izplačala, sodišče prve stopnje pa je izdalo zamudno sodbo za celotno višino regresov vtoževanih let. Sodišče je toženo stranko zavezalo tudi, da tožeči stranki v delovno knjižico vpiše delovno dobo tudi po 20.12.2003, čeprav po tem datumu tožena stranka ni več obstajala kot podjetje. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje je izpodbijano zamudno sodbo preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99, 96/2002, 2/2004, v nadaljevanju ZPP), ob upoštevanju 2. odst. 338. člena ZPP, da se zamudna sodba ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Ob tem preizkusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je izdana zamudna sodba nezakonita. Sodišče prve stopnje je zagrešilo očitano bistveno kršitev določb postopka po 7. točki 2. odstavka

339. člena ZPP. Ne drži namreč ugotovitev izpodbijane sodbe, da tožena stranka na tožbo ni odgovorila, ker je izpodbijala le obstoj procesne predpostavke sposobnosti biti stranka, v samo vsebino tožbenih navedb pa se ni spuščala. Po določilu 1. odstavka 278. člena ZPP je odgovor na tožbo obrazložen, če iz obrazložitve izhaja, ali tožena stranka nasprotuje tožbenemu zahtevku v celoti ali deloma in v katerem delu. Glede na to ima tožena stranka prav, da je že s samim izpodbijanjem njene sposobnosti biti stranka (76. člen ZPP), v celoti nasprotovala tožbenemu zahtevku in s tem ustrezno obrazložila svoj odgovor na tožbo.

Pritožbeno sodišče je zato izpodbijano zamudno sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odstavek

354. člena ZPP).