Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sodba VIII Ips 378/2007

ECLI:SI:VSRS:2009:VIII.IPS.378.2007 Delovno-socialni oddelek

vdovska pokojnina pravica do izbire pokojnine
Vrhovno sodišče
23. marec 2009
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Tožnica je sama najprej izbrala bosanskega nosilca zavarovanja in dobila družinsko pokojnino v BIH. S tem je opravila izbiro glede pokojnine, ki jo bo uživala. Sodišče je zato pravilno odločilo, da na podlagi 2. odstavka 177. člena ZPIZ-1 tožnica nima več izbirne pravice in ne more več uveljavljati enake pravice pri toženi stranki.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke z dne 28. 7. 2003 in z dne 9. 1. 2004 ter se tožnici prizna pravica do vdovske pokojnine od 1. 12. 2002 dalje in da je tožena stranka dolžna tožnici odmeriti vdovsko pokojnino s posebno določbo v roku 30 dni od pravnomočnosti sodbe dalje.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnice in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. V celoti se je strinjalo z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo prvostopnega sodišča. 3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V reviziji navaja, da je sklicevanje nižjih sodišč na določbo drugega odstavka 177. člena ZPIZ-1 materialno pravno napačno, zlasti sklicevanje nižjih sodišč, da naj bi tožnica opravila izbiro, katero pokojnino bo uživala, kljub temu da je bila odločba tujega nosilca odpravljena in je upoštevana samo doba izpolnjena na območju BIH. Po mnenju pooblaščenca tožnice je sporna razlaga drugega odstavka 177. člena ZPIZ-1, pa tudi ali lahko ta predpis učinkuje tudi izven območja Republike Slovenije. Navedeno določilo je po mnenju revizije predpisano samo za primere če bi med Republiko Slovenijo in drugo državo bil sklenjen socialni sporazum. Tožnica je leta 2005 z učinkom od leta 2002 pridobila novo odločbo, s katero je upoštevana samo pokojninska doba izpolnjena na območju BIH. Tožena stranka bi ji morala priznati vdovsko pokojnino in jo odmeriti, nato pa bi morali tožnico poklicati (če je upoštevana celotna pokojninska doba, tudi tista pokojninska doba izpolnjena na območju Republike Slovenije), da opravi izbiro, katero pokojnino bo uživala. Odločitev tožene stranke je materialno pravno napačna. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da razveljavi izpodbijano sodbo sodišča druge stopnje in vrne zadevo v novo sojenje, ali da razveljavi drugostopno sodbo in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

7. Sodba sodišča druge stopnje ni bila izpodbijana zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zato je revizijsko sodišče v tej smeri ni preizkušalo.

8. Sodišče v izpodbijani sodbi ni zmotno uporabilo materialnega prava.

9. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/1999 in nadaljnji - ZPIZ-1) v prvem odstavku 177. člena določa, da zavarovanec, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do dveh ali več pokojnin iz obveznega zavarovanja v Republiki Sloveniji, lahko uživa le eno od njih po lastni izbiri. V skladu z drugim odstavkom tega člena velja ta določba tudi v primeru, ko zavarovanec izpolni pogoje za pridobitev pokojnine tudi v drugi državi, če pridobi pravice na podlagi istih pokojninskih obdobij. Vdovska pokojnina je kot posebna pravica iz pokojninskega zavarovanja bila urejena na novo v ZPIZ-1. Prejšnji Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 12/92 in naslednji - ZPIZ/92) je urejal pravico do družinske pokojnine, ZPIZ-1 pa je ločil vdovsko in družinsko pokojnino. Prvo pridobi vdova ali vdovec umrlega zavarovanca, drugo pa otroci, starši in bratje umrlega zavarovanca. Za pridobitev vdovske pokojnine morajo biti izpolnjeni splošni pogoji na strani umrlega zavarovanca, ki jih določa 109. člena ZPIZ-1, in posebni v 110. členu ZPIZ-1, določeni na strani vdove ali vdovca.

10. V dokaznem postopku je bilo ugotovljeno, da je tožnica uveljavljala pri tožencu pravico do vdovske pokojnine po pokojnem možu umrlem 28. 5. 1997. Pokojni zavarovanec je v Republiki Sloveniji dopolnil 11 let, 4 mesece in 20 dni zavarovalne dobe. Tožnici je bila pri tujem nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Republike Srbske, Filijala Doboj, pod opr. št. 6423558468 z dne 9. 11. 1998 že priznana pravica do družinske pokojnine po pokojnem možu. Pri priznanju in odmeri te pokojnine pa je bila upoštevana tudi pokojninska doba dopolnjena v Republiki Sloveniji. Tožnici je bila na podlagi odločbe tujega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja z dne 9. 5. 2005 prej navedena odločba odpravljena in sedaj prejema tožnica pokojnino samo za zavarovalno dobo pridobljeno v BIH.

11. Tožnica je sama najprej izbrala bosanskega nosilca zavarovanja in dobila družinsko pokojnino v BIH. S tem je tožnica opravila izbiro glede pokojnine, ki jo bo uživala. Zato je pravilna odločitev v izpodbijani sodbi, da na podlagi 2. odstavka 177. člena ZPIZ-1 tožnica v obravnavanem primeru nima več izbirne pravice in ne more več uveljavljati enake pravice pri toženi stranki. Tega ne spremeni niti okoliščina, da je bilo pri tujem nosilcu zavarovanja kasneje odločeno, da od 1. 10. 2002 tožnica prejema le družinsko pokojnino za zavarovalno dobo, ki jo je pokojni mož tožnice dopolnil v BIH. Revizijsko sodišče je namreč že v večjem številu svojih odločb (npr. VIII Ips 310/2006 z dne 15. 1. 2008, VIII Ips 195/2007 z dne 22. 1. 2008, VIII Ips 12/2007 z dne 18. 12. 2007, VIII Ips 239/2006 z dne 4. 12. 2007) zavzelo stališče, da zavarovanec, ki je uveljavil pravico do pokojnine v kateri od republik nekdanje SFRJ, tudi ob upoštevanju v Republiki Sloveniji dosežene zavarovalne dobe, ne more uspešno uveljavljati enake pravice na podlagi iste pokojninske dobe tudi v Republiki Sloveniji.

12. Ustavno sodišče RS je v odločbi Up-360/05-39 z dne 2. 10. 2008 ob obravnavanju primera slovenskega državljana, ki je uveljavil pravico do pokojnine v Republiki Srbiji, prispevke večino obdobja plačeval v sistem pokojninskega zavarovanja v Republiki Sloveniji, slovenski nosilec zavarovanja pa mu s sklicevanjem na drugi odstavek 177. člena ZPIZ-1 ni omogočil uveljavljanja niti sorazmernega dela pokojnine, ugotovilo kršitev ustavne pravice do pokojnine. Med drugim je razložilo, da ima posameznik, ki je na podlagi plačila prispevkov slovenskemu nosilcu zavarovanja po ZPIZ-1 izpolnil pogoje za pridobitev pravice do pokojnine, pravico do njene uveljavitve pri nosilcu zavarovanja. Določilo drugega odstavka 177. člena ZPIZ-1 resda predstavlja pravno podlago odločitvi tudi v obravnavanem primeru, vendar citirana ustavna odločba temelji na bistveno drugačnem dejanskem stanju, zato je v obravnavani zadevi ni mogoče uporabiti. Iz podatkov spisa namreč izhaja, da pokojni mož tožnice in tožnica nista (bila) državljana Republike Slovenije, temveč sta tujca.

13. Revizija neutemeljeno primerja položaj upravičencev iz držav, ki so z Republiko Slovenijo sklenile sporazum o socialni varnosti. S takšnim sporazumom državi pogodbenici uredita medsebojne odnose na področju socialnega zavarovanja. Ker tožene stranke v času odločanja o zahtevi tožečih strank še niso zavezovala določila Zakona o ratifikaciji Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino ter Administrativnega dogovora o izvajanju Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino, ker je bil ta v Uradnem listu RS (št. 37/2008) objavljen šele dne 15. 4. 2008 (MP, št. 10/2008), velja pa od 1. 7. 2008 dalje (obvestilo MZZ v Ur. l. RS, št. 71/2008; MP, št. 14-100/2008), je odločitev utemeljeno sprejela zgolj na podlagi takrat veljavnih predpisov (ZPIZ-1). Po uveljavitvi omenjenega mednarodnega sporazuma med Republiko Slovenijo in BIH se bodo ponovno odmerile pokojnine, priznane pred uveljavitvijo sporazuma v eni od držav pogodbenic, ki je ob priznanju pokojninske dajatve po svojih predpisih upoštevala tudi zavarovalno dobo, dopolnjeno po zakonodaji druge pogodbenice (37. člen sporazuma).

14. Ker ni očitanega revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava, je sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia