Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali lahko sodišče v ponovljenem postopku določi tožnici višji delež na skupnem premoženju kot polovičen, če se tožnica zoper zavrnilni del sodbe v prvotnem postopku (tj. glede višjega deleža na skupnem premoženju kot polovičnem, kar je sicer vtoževala) ni pritožila in je zahtevek v višjem deležu tožnice na skupnem premoženju (torej nad 1/2) tako postal pravnomočen.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali lahko sodišče v ponovljenem postopku določi tožnici višji delež na skupnem premoženju kot polovičen, če se tožnica zoper zavrnilni del sodbe v prvotnem postopku (tj. glede višjega deleža na skupnem premoženju kot polovičnem, kar je sicer vtoževala) ni pritožila in je zahtevek v višjem deležu tožnice na skupnem premoženju (torej nad ½) tako postal pravnomočen.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo podrednemu tožbenemu zahtevku za ugotovitev, da sta pravdni stranki v času trajanja življenjske skupnosti s skupnim delom in sredstvi pridobili: - stanovanje na naslovu ..., vpisano v zemljiško knjigo pod del stavbe 9, stavba 634, k. o. ... (ID ...); - terjatev iz naslova prodaje stanovanja na naslovu ..., v površini 61,40 m2, stavba št. 25, del stavbe 2, k. o. ..., v vrednosti 32.000,00 EUR; - terjatev iz naslova prodaje stanovanja na naslovu ..., v površini 60,40 m2, k. o. ..., v vrednosti 42.000,00 EUR; - terjatev iz naslova odsvojitve osebnega avtomobila znamke Audi A4, letnik 2012, v vrednosti 12.000,00 EUR; ter da na skupnem premoženju znašata njuna deleža: za tožnico 6/10, za toženca 4/10 (I.1. točka izreka). Tožencu je naložilo, da mora tožnici plačati znesek v višini 51.600,00 EUR z obrestmi od vložitve tožbe dalje, v presežku pa je v tem delu tožbeni zahtevek zavrnilo (I.2. točka izreka). Zavrnilo pa je del tožbenega zahtevka, da mora toženec tožnici povrniti odplačan del kredita na dan 18. 6. 2017, ko je skupnost prenehala, v višini 13.009,04 EUR z obrestmi (I.3. točka izreka). Primarni tožbeni zahtevek je zavrnilo (II. točka izreka). Odločilo je še o stroških postopka (III. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženca delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v točki I.2. spremenilo glede obresti. V ostalem izpodbijanem, a nespremenjenem delu je pritožbo toženca zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je še o stroških pritožbenega postopka.

3. Toženec v predlogu za dopustitev revizije ne sprejema zaključka sodišč prve in druge stopnje, da je delež tožnice na skupnem premoženju 60 %, in poudarja, da je odločitev o tožničinem 50 % deležu že pravnomočna. Meni, da bi moralo sodišče ugotoviti njegove dohodke od leta 2002 dalje, kot je predlagal (v zvezi s tem zatrjuje kršitev 22. člena Ustave1), ter da sodišče ne bi smelo zaslišati tožničinih prič, ker tožnica v ponovljenem postopku tega predloga ni podala (ob tem se sklicuje na zadevo VSRS VIII Ips 233/2009 in zadevo VSL I Cp 1124/2019). Predlaga dopustitev revizije glede vprašanj, (1) ali je sodišče s tem, ko je v ponovljenem postopku zaslišalo priče, katerih zaslišanje je stranka v prvotnem postopku umaknila, kršilo določbe pravdnega postopka oziroma ali zgolj zaradi ponovljenega postopka »oživi« dokazni predlog, ki je bil v prvotnem postopku umaknjen; (2) ali bi sodišče prve stopnje v okviru materialno procesnega vodstva moralo toženca pozvati k substanciranju dokaznega predloga glede poizvedb pri FURS in ZPIZ o toženčevih dohodkih za čas od leta 2002 dalje, glede na to, da sodišče druge stopnje navede, da sodišče prve stopnje tega dokaznega predloga utemeljeno ni izvedlo, ker toženec ni navedel, o katerih dejstvih se naj poizveduje, in glede na to, da je ta dokaz pomemben iz razloga dokazovanja toženčevih trditev glede vložka posebnega premoženja v nakup nepremičnega premoženja in posledično glede vprašanja deležev na skupnem premoženju; (3) ali se zahtevek, kot ga je tožnica postavila glede osebnega vozila v vlogi z dne 1. 10. 2020 (brez identifikacijskih podatkov glede vozila, brez dokaznega predloga glede višine vrednosti vozila, sploh ker je toženec v odgovoru na tožbo govoril o več vozilih) šteje kot zahtevek, ki ga je moč obravnavati, in če se šteje, da je tožnica podala ustrezen zahtevek glede osebnega vozila, ali bi potem sodišče prve stopnje moralo toženca pozvati k odgovoru na tako postavljen zahtevek, ki ga je tožnica glede osebnega vozila prvič postavila v vlogi z dne 1. 10. 2020 in k predložitvi dokazov v tej zvezi, sploh ker toženec takrat ni imel pooblaščenca oziroma ga v okviru materialno procesnega vodstva pozvati k podaji navedb in dokazov glede tega dela zahtevka; in (4) ali lahko sodišče v ponovljenem postopku določi tožnici višji delež na skupnem premoženju kot polovičen, če se tožnica zoper zavrnilni del sodbe v prvotnem postopku (tj. glede višjega deleža na skupnem premoženju kot polovičnem, kar je sicer vtoževala) ni pritožila in je zahtevek v višjem deležu tožnice na skupnem premoženju (torej nad ½) tako postal pravnomočen.

4. Predlog je utemeljen v obsegu, opredeljenem v izreku tega sklepa.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede vprašanja, opredeljenega v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in je zato v tako začrtanem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Ob tem se sklicuje na zadevo VS RS II Ips 58/2019.