Jedro

V pravdnem postopku so stranke tiste, ki navedejo dejstva in ponudijo dokaze, sodišče pa nato na podlagi tako predloženega gradiva izpelje dokazni postopek in v skladu z materialnim pravom odloči, ali je pravna posledica, ki jo v tožbenem predlogu uveljavlja tožnik, utemeljena ali ne.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo.

2. Zoper sklep je laično pritožbo vložila tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik) iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. Sodišču prve stopnje očita, da je sprejelo zmotno odločitev, saj je tožnik sam že od prejema sklepa Vrhovnega sodišča RS opr. št. II Ips 183/2001 z dne 21. 2. 2002 opozarjal, da "je potrebno slediti sklepu Vrhovnega sodišča in po uradni dolžnosti ustaviti vsa izvršilna dejanja v izvršilnih postopkih, ki se nanašajo na razveljavljeno sodbo Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu in Višjega sodišča v Mariboru, še posebej zadevo In 24/2001." To se ni zgodilo in izvršilni postopki so se nadaljevali brez pravne podlage ter tožniku povzročali nepopravljivo materialno škodo. Izvršilno sodišče je postopke samovoljno nadaljevalo, tako da je prišlo do prodaje nepremičnega premoženja, ki je tožniku, kot kmetu, potrebno za preživetje. Sodišče je tožbo zavrglo, čeprav je pred tem razpisalo dva naroka, ki se jih tožnik zaradi slabega zdravstvenega stanja ni mogel udeležiti. S tožbo tožnik želi doseči, da "se odpravi krivica, ki mu je bila storjena v izvršilnih postopkih, kakor tudi v nepravdnem postopku". Tožnik pričakuje, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijan sklep razveljavi ter vrne v ponovno sojenje. Predlaga, da se zadeva dodeli drugi sodnici. Pritožbenih stroškov ne priglaša. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je zavrglo dne 7. 9. 2018 vloženo tožbo, saj je tožnik kljub številnim opozorilom (kot podrobneje izhaja iz izpodbijanega sklepa)1 in možnosti, da tožbo dopolni na naroku, kljub temu, da je bil opozorjen na posledice iz četrtega odstavka 108. člena ZPP2, ni ustrezno dopolnil. 5. Sodišče prve stopnje je kljub temu, da tožnik tožbe po prvem pozivu sodišča z vlogo z dne 21. 11. 2018 ni ustrezno dopolnil, razpisalo narok za glavno obravnavo, da bi na samem naroku poskušalo rešiti pravna vprašanja, ki se nanašajo na obliko tožbenega zahtevka, a nobeden izmed razpisanih narokov3 ni bil izveden. Prav tako se tožnik ni odzval na številne dopise sodišča prve stopnje, v katerih ga je pozvalo, da si za zastopanje pooblasti odvetnika oziroma drugo osebo z opravljenim pravniškim državnim izpitom ter mu pojasnilo, da bo potrebno najprej razjasniti določena pravna vprašanja, ki se nanašajo na obliko tožbenega zahtevka.

6. Sodišče prve stopnje je tožnika s sklepom z dne 25. 5. 2021 ponovno pozvalo, da v roku 15 dni tožbo pisno popravi tako, da bo vsebovala ustrezen oziroma natančen in konkreten tožbeni zahtevek ter ga opozorilo, da bo v nasprotnem primeru tožbo zavrglo.

7. Tožnik je v vlogi z dne 10. 6. 2021 podajal vsebinsko podobne navedbe kot v tožbi in tudi sedaj v pritožbi, v katerih izraža svoje nestrinjanje z ravnanjem Geodetske uprave Ravne na Koroškem, Okrajnega in Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu, ni pa podal ustreznega (določnega in konkretnega) tožbenega zahtevka, ki bi bil primeren, da se o njem odloči. 8. V pravdnem postopku so stranke tiste, ki navedejo dejstva in ponudijo dokaze, sodišče pa nato na podlagi tako predloženega gradiva izpelje dokazni postopek in v skladu z materialnim pravom odloči, ali je pravna posledica, ki jo v tožbenem predlogu uveljavlja tožnik, utemeljena ali ne. Sodišče dejstev ne raziskuje samo, mimo trditvene podlage strank, niti ne more oziroma ne sme samo določiti pravnih posledic tožbe, ampak mora biti iz tožbenih navedb jasno razvidno, kaj tožnik zahteva. Ker tožnik vsem tem standardom ni zadostil, tožba v sistemu kontradiktornega postopka ni bila sposobna za obravnavo.

9. Sodišče prve stopnje je tožnika, kot laika opozorilo na pomanjkljivosti ter ga pozvalo, naj le-te odpravi ter ga tudi opozorilo na posledice, če tega ne stori ali ne stori pravilno, in sicer da bo tožbo zavrglo. Sodišče prve stopnje je tožniku dalo celo več možnosti, da bi lahko pomanjkljivosti odpravi in tožbo ustrezno dopolnil, tako da bi bila sposobna za obravnavo. Čeprav ni bilo dolžno, je celo razpisalo narok za glavno obravnavo in mu v številnih dopisih svetovalo, da naj si poišče strokovno pomoč. Vendar se tožnik na vse te pozive in nasvete ni oziral, navkljub jasno izraženemu stališču sodišča prve stopnje, da tožba ni popolna, da ni sposobna obravnave ter da je takšno tožbo treba zavreči, če je tožnik ustrezno ne popravi. Ob vsem povedanem so pritožbeni očitki o tem, da je "sodnica, ki je v izvršilnih postopkih povzročila zmedo in tožbo brez slabe vesti zavrgla, čeprav je za to vloženo tožbo razpisala dva naroka, katerih se zaradi slabega zdravstvenega stanja, ki je posledica ravno teh nedovoljenih izvršilnih postopkov, ki so tekli brez pravne podlage, ni mogel udeležiti", neutemeljeni.

10. Kot je razvidno iz vlog, ki jih je tožnik podajal tekom postopka in tudi iz pritožbe, tožnik ni zadovoljen z ravnanjem različnih organov, nanašajoč se na dolgo časovno obdobje v preteklost. Nestrinjanje z odločitvami Geodetske uprave, različnih sodišč oziroma sodnikov pa še ne daje podlage za vložitev tožbe, s katero bi si tožnik želel "razveljaviti" po njegovem mnenju zmotne odločitve. Čeprav tožnik želi, da se "popravi krivica, ki mu je bila storjena v izvršilnih postopkih", z nepopolno tožbo ne bo mogel uveljavljati takšnega svojega zahtevka pred sodiščem.

11. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je nepopolno tožbo zavrglo v skladu z določbo četrtega odstavka 108. člena ZPP, je pravilna. Sodišče prve stopnje je ravnalo skladno z določbami ZPP in tožnik ne more biti uspešen s pritožbo, ki sodišču prve stopnje ne očita, da je tožbo nepravilno zavrglo, ker naj ne bi bili izpolnjeni pogoji za njeno zavrženje, ampak govori o tem, kakšne napake je storilo izvršilno sodišče v postopkih, ki so pred leti tekli zoper njega.

12. Sodišče druge stopnje je sklep sodišča prve stopnje preizkusilo tudi v skladu s 350. členom ZPP v zvezi s 366. členom ZPP ter ugotavlja in zaključuje, da sodišče prve stopnje ni storilo po uradni dolžnosti upoštevnih (drugi odstavek 350. člena ZPP) in v pritožbi pavšalno grajanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter ni zmotno uporabilo materialnega prava.

13. Po povedanem je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

1 Ker je bila tožba nepopolna, je sodišče tožnika s sklepom z dne 30. 10. 2018 pozvalo, da jo popravi, tako da bo vsebovala ustrezen oziroma natančen in konkreten tožbeni zahtevek, kako naj sodišče razsodi ter tožbi priloži še dva izvoda vsake od prilog. Tožnik je z vlogo z dne 21. 11. 2018 tožbo neustrezno dopolnil. Sodišče prve stopnje ga je nato z dopisi z dne 12. 6. 2020, 14. 7. 2020, 13. 8. 2020, 16. 9. 2020 in 26. 1. 2021 pozvalo, da si za zastopanje pooblasti odvetnika oziroma drugo osebo z opravljenim pravniškim državnim izpitom ter mu pojasnilo, da vsaj na prvem naroku njegova prisotnost ne bo nujno potrebna, saj bo potrebno najprej razjasniti določena pravna vprašanja, ki se nanašajo na obliko tožbenega zahtevka. 2 Četrti odstavek 108. člena ZPP določa: Če vložnik vloge ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo, jo sodišče zavrže. 3 Sodišče prve stopnje je razpisalo 4 naroke, in sicer dne 21. 2. 2019, 14. 11. 2019, 18. 2. 2020 in 23. 4. 2020, od katerih nobeden ni bil izveden – prvi trije so bili preloženi na tožnikovo prošnjo, zadnji pa je bil preklican zaradi izrednih razmer (epidemije Covid-19).