Jedro

Po 2. odstavku 12. člena ZŠtip se štipendija lahko izplača v enkratnem znesku v višini preostalih zneskov štipendij za šolsko oziroma študijsko leto, če štipendist konča izobraževanje prej, kot je določeno z učnim oziroma študijskim programom. Za tožnika, ki je magistriral pred iztekom absolventskega staža, v smislu 2. odstavka 12. člena ZŠtip ni mogoče šteti, da je izobraževanje končal prej, kot je določeno s študijskim programom, saj je magistriral med trajanjem absolventskega staža, ne pa še pred zaključkom rednega 2-letnega magistrskega študija. Tožbeni zahtevek na enkratno izplačilo preostalih štipendij zato ni utemeljen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnik stroške pritožbe krije sam.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb št. ... z dne 17. 9. 2015 in št. ... z dne 13. 2. 2015 ter priznanje enkratnega izplačila preostalih zneskov Zoisove štipendije.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom na spremembo sodbe v smeri ugoditve tožbenemu zahtevku, oziroma podredno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje ter povračilo stroškov.

Izpostavlja, da je po odločbi z dne 1. 12. 2014 upravičen do štipendije za celo študijsko leto 2014/2015, to je za čas absolventskega staža do vključno 30. 9. 2015. Sodišče prve stopnje je nezakonito in protiustavno poseglo v to dokončno in pravnomočno odločbo. Opozarja na 158. člen Ustave RS. Odločba z dne 1. 12. 2014 ni bila odpravljena, zato je tožbeni zahtevek utemeljen že na njeni podlagi. Dokler je upravna odločba dokončna, zavezuje tako organ kot stranko in je ni mogoče odpraviti na način, kot je to z uporabo materialnega prava storilo sodišče. Iz izreka niti iz obrazložitve odločbe ne izhaja, da bi bil upravičen štipendijo prejemati le do diplome.

Namen 4. odstavka 45. člena ZŠtip je, da se štipendija poleg 2-letnega rednega magistrskega študija prizna tudi za absolventski staž. Namen 2. odstavka 12. člena ZŠtip pa je odprava neposredne diskriminacije, do katere bi prišlo, če se štipendistom, ki bi izobraževalni program zaključili predčasno, izplačilo ne bi priznalo. Sodišče prve stopnje se do zatrjevane diskriminacije sploh ni opredelilo. Poleg tega se ni opredelilo niti do tega, koliko časa traja študijski program II. stopnje ..., in posledično ne do tega, ali je študij zaključil predčasno. Študij traja tri leta. Ker je magistriral v januarju 2015, je magistriral predčasno, zato je upravičen do enkratnega izplačila preostanka z odločbo z dne 1. 12. 2014 dodeljene Zoisove štipendije.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane zavrnilne sodbe, ki je izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu.

V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odstavka 350. v zvezi s 339. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 73/2007 s spremembami), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Ni prišlo niti do smiselno zatrjevane kršitve iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj tožnikova pravica do izjave ni bila kršena. Sodišče prve stopnje se je opredelilo do vseh njegovih navedb, bistvenih za odločitev v tem sporu.

5. V tej zadevi se spor nanaša na enkratno izplačilo Zoisove štipendije zaradi zatrjevanega predčasnega zaključka študija. Predmet presoje je pravilnost in zakonitost upravnih odločb z dne 13. 2. 2015 in 17. 9 2015 o zavrnitvi vloge za izplačilo Zoisove štipendije zaradi predčasnega zaključka izobraževanja. Za tožnika, ki je magistriral 13. 1. 2015 med trajanjem dodatnega študijskega leta oziroma absolventskega staža, pa čeprav pred njegovim iztekom, ni mogoče šteti, da je izobraževanje končal prej, kot je določeno s študijskim programom. Do enakih zaključkov je utemeljeno prišlo tudi sodišče prve stopnje v izpodbijani zavrnilni sodbi.

Dejanske okoliščine konkretnega primera

6. Tožniku je bila z odločbo z dne 20. 12. 2012 priznana pravica do Zoisove štipendije za izobraževanje po programu II. stopnja, magistrski študij ... na A. fakulteti, Univerzi v B., do zaključka izobraževalnega programa.

Za študijsko leto 2014/2015, ko je bil vpisan na absolventski staž, mu je bila z odločbo z dne 1. 12. 2014 priznana pravica do nadaljnjega prejemanja Zoisove štipendije. Magistriral je 13. 1. 2015. Materialno pravno izhodišče za pritožbeno rešitev zadeve

7. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v Zakonu o štipendiranju (ZŠtip; Ur. l. RS, št. 59/07 s spremembami).(1) Po 2. odstavku 12. člena ZŠtip se Zoisova, pa tudi državna štipendija, lahko(2) izplača v enkratnem znesku v višini preostalih zneskov štipendij za šolsko oziroma študijsko leto, če štipendist konča izobraževanje prej, kot je določeno z učnim oziroma študijskim programom. Skladno z namenom štipendij, ki je v spodbujanju izobraževanja in doseganju višje ravni izobrazbe,(3) gre za obliko nagrajevanja štipendistov, ki predčasno zaključijo izobraževanje. V tem primeru so štipendisti, čeprav zaradi predčasnega zaključka izobraževanja odpade pogoj šolanja za prejemanje štipendije, upravičeni do tistih štipendij, ki bi jim sicer šle, če ne bi izobraževanja končali predčasno.

Določbo 2. odstavka 12. člena ZŠtip pa je potrebno v okoliščinah konkretnega primera, ko je tožnik magistriral med trajanjem absolventskega staža, razlagati in uporabljati tudi v povezavi s 4. odstavkom 45. člena ZŠtip, ki ureja prejemanje štipendije v času tega staža. Po tej določbi ZŠtip se štipendije izplačujejo tudi v času absolventskega staža do diplome, vendar v celotni dobi izobraževanja le eno študijsko leto.

8. Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo, da za tožnika, ki je sicer res magistriral pred iztekom absolventskega staža (iztekel bi se 30. 9. 2015), v smislu 2. odstavka 12. člena ZŠtip ni mogoče šteti, da je izobraževanje končal prej, kot je določeno s študijskim programom. Za razsojo odločilnega pomena je prav dejstvo, da je magistriral med trajanjem absolventskega staža, ne pa še pred zaključkom rednega 2-letnega magistrskega študija. Po 70. členu Zakona o visokem šolstvu (ZViS; Ur. l. RS, št. 39/12-uradno prečiščeno besedilo s spremembami) status študenta med drugim preneha, če študent ne dokonča podiplomskega študija druge stopnje po magistrskem študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra. Gre torej za dodatno leto dvanajstih mesecev po zaključku zadnjega semestra oziroma za t. i. absolventski staž, ki predstavlja zgolj podaljševanje študentskega statusa v času po zaključku zadnjega semestra. V sodni praksi pritožbenega sodišča je v zvezi z dodeljevanjem štipendij v času absolventskega staža že bilo zavzeto stališče, da tega dodatnega leta ni mogoče enačiti z rednim letnikom študija.(4) Štipendija se pod pogoji iz 4. odstavka 45. člena ZŠtip izplačuje tudi v času trajanja absolventskega staža, vendar le do diplome, oziroma v konkretnem primeru do magistriranja. Pomeni, da je bil tožnik do Zoisove štipendije in torej tudi njenega prejemanja upravičen, dokler ni magistriral. Stališče tožnika, da je zaradi magistriranja pred zaključkom študijskega leta, v katerem je imel absolventski staž, upravičen do enkratnega izplačila preostalih zneskov Zoisove štipendije, je zmotno in zato nesprejemljivo.

9. Neutemeljeno je pritožbeno sklicevanje na načelo pravnomočnosti iz 158. člena Ustave RS. Z dokončno in pravnomočno odločbo z dne 1. 12. 2014 je bila tožniku v študijskem letu 2014/2015 priznana pravica do nadaljnjega prejemanja Zoisove štipendije. Čeprav v izreku te odločbe res ni bilo eksplicitno izrečeno, da se le-ta izplačuje, dokler tožnik ne bo magistriral, se že po 4. odstavku 45. člena ZŠtip lahko izplačuje le do takrat. Poleg tega je bilo z odločbo z dne 1. 12. 2014 odločeno o nadaljnjem prejemanju, med tem ko je bila tožniku predhodno s prav tako dokončno in pravnomočno odločbo z dne 20. 12. 2012 priznana pravica do Zoisove štipendije za izobraževanje po programu II. stopnja, magistrski študij ... na A. fakulteti, Univerzi v B., do zaključka izobraževalnega programa. Izpodbijana zavrnilna sodba zato v ničemer ne posega v odločbo z dne 1. 12. 2014. Ob pravilno uporabljenem materialnem pravu na dejanske okoliščine konkretnega primera seveda ni mogoče uspešno zatrjevati niti diskriminacije. Tudi sicer ni jasno, zaradi katere osebne okoliščine naj bi bil tožnik sploh diskriminiran.

Odločitev pritožbenega sodišča

10. Ker je z izpodbijano sodbo tožbeni zahtevek na odpravo zavrnilnih odločb in priznanje enkratnega izplačila preostalih zneskov Zoisove štipendije utemeljeno zavrnjen, je iz istih dejanskih in pravnih razlogov potrebno tudi pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in na podlagi 353. člena ZPP potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

11. Ob takšnem pritožbenem izidu je bilo na temelju 1. odstavka 154. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP potrebno hkrati odločiti, da tožnik krije sam svoje stroške pritožbe.

(1) Po prehodni določbi 3. odstavka 118. člena Zakona o štipendiranju (ZŠtip-1, Ur. l. RS, št. 56/2013 s spremembami) se štipendijsko razmerje upravičencev, ki so državno štipendijo pridobili po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS; Ur. l. RS, št. 62/10 s spremembami) in ZŠtip, presoja po navedenih zakonih do zaključka programa izobraževanja, za katerega so pridobili štipendijo. Za takšno stanje gre tudi v obravnavnem primeru.

(2) Štipenditor o izplačilu štipendije v enkratnem znesku odloča diskrecijsko.

(3) 2. člen ZŠtip.

(4) Sodbi Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Psp 328/2011 z dne 27. 11. 2011 in Psp 442/2015 z dne 21. 1. 2016.