Jedro

V primeru, ko je tožnik tožbo zaradi molka organa umaknil, ker je med sodnim postopkom pritožbeni upravni organ odločil o pritožbi in odpravil odločbo ter zadevo vrnil v ponoven postopek, in torej o tožnikovi pravici, obveznosti in pravni koristi ni bilo dokončno odločeno, nastane po presoji Vrhovnega sodišča za tožnika enak pravni položaj, kot je določen v tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 in se tožniku prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Prisojeni znesek plača toženec.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Celju, IV U 198/2011-10 z dne 26. 4. 2012, se spremeni tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške sodnega postopka v znesku 420,00 EUR v roku 15 dni od dneva vročitve tega sklepa, po tem roku pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 270,72 EUR v roku 15 dni od dneva vročitve tega sklepa, po tem roku pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z v uvodu tega sklepa navedenim sklepom je prvostopenjsko sodišče na podlagi četrtega odstavka 25. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožnikovo (v nadaljevanju pritožnikovo) zahtevo za povrnitev stroškov postopka.

2. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da je pritožnikov zahtevek za povrnitev stroškov postopka zavrnilo, ker citirana določba ZUS-1 določa, da če sodišče postopek ustavi, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

3. Pritožnik v pritožbi pojasnjuje potek postopka, v katerem je tožena stranka šele po vložitvi tožbe v upravnem sporu zaradi molka organa druge stopnje odločila o pritožnikovi pritožbi zoper sklep prvostopenjskega upravnega organa, ji smiselno ugodila ter z odločbo, št. 700-10/2011/7 z dne 21. 9. 2011, izpodbijani sklep odpravila in zadevo vrnila organu prve stopnje v ponovni postopek (1. točka izreka odločbe) ter odločila, da bo o stroških postopka odločeno v ponovnem postopku. (2. točka izreka odločbe). Po pozivu sodišča prve stopnje, naj se izjavi, ali pri tožbi vztraja, je pritožnik sporočil, da pri tožbi ne vztraja, čeprav so z njo nastali stroški, ki bi jih morala povrniti nasprotna stranka. Ker so bili ti stroški nujni in so nastali brez pritožnikove krivde, bi moralo sodišče prve stopnje njegovi zahtevi ugoditi in ob pravilni uporabi določb četrtega odstavka 25. člena in 39. člena ZUS-1 odločiti, da jih mora povrniti tožena stranka. Vrhovnemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni tako, da toženi stranki naloži povrnitev pritožnikovih stroškov upravnega spora (podredno tudi stroškov upravnega postopka) in priglašenih pritožbenih stroškov, z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sporna odločitev sodišča prve stopnje, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

6. Prvostopenjsko sodišče je svojo odločitev utemeljilo s sklicevanjem na četrti odstavek 25. člena ZUS-1. Ta je bil spremenjen oziroma dopolnjen z Zakonom o spremembah in dopolnitvah ZUS-1 (Uradni list RS, št. 62/2010 z dne 30. 7. 2010, v nadaljevanju ZUS-1A), ki v 2. členu določa, da se dosedanjemu besedilu četrtega odstavka 25. člena doda besedilo: „razen če se postopek ustavi po tretjem ali četrtem odstavku 39. člena ZUS-1“. Za dosedanjim četrtim odstavkom je bil dodan nov peti odstavek, ki v prvem stavku določa, da če se postopek ustavi po tretjem odstavku 39. člena ZUS-1, ker je organ izdal upravni akt, s katerim je bilo dokončno odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, tožnik pa pri tožbi ne vztraja, sodišče odloči o stroških postopka po prvem odstavku 25. člena ZUS-1. Ta pa določa, da če sodišče v upravnem sporu odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi, odloči o stroških postopka po določbah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

7. Peti odstavek 25. člena ZUS-1 torej daje v prvem stavku pravno podlago za drugačno ureditev odmere stroškov le za primere, ko je upravni organ dokončno odločil o tožnikovi pravici, obveznosti in pravni koristi, tožnik pa pri tožbi ne vztraja. Pravne podlage prvi odstavek 25. člena ZUS-1 niti ne daje, saj ureja primere odmere stroškov po ZPP, ko sodišče v upravnem sporu odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi (v sporu polne jurisdikcije). Pravdni postopek pa primerov, ko je tožnik tožbo zaradi molka organa umaknil, ker je med sodnim postopkom drugostopenjski organ odločil o njegovi pritožbi, odločbo odpravil in vrnil v ponovni postopek, ne pozna in ne ureja.

8. Ustavno sodišče je v obrazložitvi odločbe, št. U-I-147/08-16, Up-1547/08 z dne 11. 11. 2009, zavzelo stališče (16. in 17. točka obrazložitve navedene odločbe), da je za odločanje o stroških po ZPP odločilno načelo končnega uspeha, ne pa uspešnost posameznih dejanj (razen, če gre za separatne stroške). Končnemu uspehu v pravdi so primerljivi položaji ustavitve upravnega spora v primerih, ko upravni organ med postopkom spremeni izpodbijani akt tako, da je o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika dokončno odločeno v njegovo korist, pri tem pa niso kršene pravice drugega. V vseh drugih primerih pa spremenjena ali nova odločba upravnega organa ne pomeni končne odločitve o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi. Takšna je tudi situacija v obravnavani zadevi. Zato uspeha končne odločitve v upravnem sporu ni mogoče primerjati s končnim uspehom v pravdnem postopku (18. točka navedene odločbe Ustavnega sodišča).

9. V primeru, ko je tožnik tožbo zaradi molka organa umaknil, ker je med sodnim postopkom pritožbeni upravni organ odločil o pritožbi in odpravil odločbo ter zadevo vrnil v ponoven postopek, in torej o tožnikovi pravici, obveznosti in pravni koristi ni bilo dokončno odločeno, nastane po presoji Vrhovnega sodišča za tožnika enak pravni položaj, kot je določen v tretjem odstavku 25. člena ZUS-1. Ta določa, da se tožniku, če je sodišče ugodilo tožbi in v upravnem sporu izpodbijani pravni akt odpravilo, ali ugotovilo nezakonitost izpodbijanega upravnega akta, glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu, prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Prisojeni znesek plača toženec.

10. Vrhovno sodišče je tako v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 in na podlagi drugega odstavka 3. člena Pravilnika pritožniku priznalo stroške upravnega spora (na prvi stopnji) v višini 420,00 EUR (350,00 EUR + 20 % DDV). Stroški, ki so pritožniku priznani na podlagi Pravilnika, zajemajo tudi manipulativne stroške za tožbo. Vrhovno sodišče še dodaja, da je bil pritožnik plačila sodnih taks oproščen, o stroških upravnega postopka, katerih povrnitev je zahteval pritožnik, pa bo odločeno v ponovljenem upravnem postopku.

11. Ker je bilo v obravnavni zadevi dejansko stanje pravilno ugotovljeno, sodišče prve stopnje pa je zmotno uporabilo materialno pravo, je Vrhovno sodišče na podlagi 3. točke drugega odstavka 80. člena ZUS-1 pritožbi ugodilo in sklenilo, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške sodnega postopka (na prvi stopnji) v znesku 420,00 EUR v roku 15 dni od dneva vročitve tega sklepa, po tem roku pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

12. Pritožnik je s pritožbo uspel, zato mu je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 154. člena in drugega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 priznalo tudi stroške pritožbenega postopka v znesku 270,72 EUR, ki jih je odmerilo na podlagi drugega odstavka 25. člena in priloge Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT) v zvezi s tar. št. 3210 ZOdvT, povečano za 20 % DDV. Kar je pritožnik glede stroškov zahteval več, je Vrhovno sodišče zavrnilo. Tožena stranka mora pritožniku priznane stroške pritožbenega postopka povrniti v roku 15 dni od dneva vročitve tega sklepa, po tem roku pa za zakonskimi zamudnimi obrestmi.