Jedro

Besedilo Javnega poziva, ki kot osnovno merilo za izbor določa datum in uro oddaje vloge na pošto, ne izključuje, da bi v primeru morebitne napake, do katere lahko pride tudi pri odpremi priporočene poštne pošiljke, prijavitelj dejanski datum in čas oddaje vloge na pošto dokazoval s potrdilom o oddaji pošiljke.

Izrek

I. Tožbi se ugodi tako, da se obvestilo tožene stranke, št. 44-3/JP-N-PVSP 2014 z dne 25. 8. 2015, odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

II. Tožena stranka sama trpi svoje stroške tega upravnega spora.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim obvestilom toženke, št. 44-3/JP-N-PVSP 2014 z dne 25. 8. 2015, je bila tožnica obveščena, da je strokovna komisija za dodelitev nagrad prijaviteljem za udeležence iz tretje skupine operacije Podjetno v svet podjetništva 2014 (v nadaljevanju PVSP 2014) obravnavala njeno vlogo, prispelo na javni poziv, s katerim je bilo razpisanih 42 nagrad za udeležence tretje skupine omenjene operacije. Merilo za izbor je bil vrstni red oddaje popolne vloge, in sicer "na datum in uro priporočene oddaje na pošto". Ker je bilo več zadnjih vlog oddanih istočasno, se je upošteval kriterij datuma ustanovitve oziroma registracije poslovnega subjekta in izpolnitve pogoja zaposlitve. Vloga tožnice je bila oddana pod zaporedno številko 44 popolnih vlog, zato se ni uvrstila v izbor.

2. Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in zoper obvestilo toženke kot odločbo, s katero je bila njena vloga na zadevni javni poziv zavrnjena, vlaga tožbo. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo spremeni in odloči, da se vloga tožnice uvrsti v izbor in se ji izplača nagrada v višini 3.500,00 EUR, podrejeno pa, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženki v novo odločanje.

3. V tožbi ugovarja, da je sprejeta odločitev nezakonita, ker dejansko stanje ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno oziroma je bil napravljen napačen sklep o njem. Navaja, da je bila kot udeleženka tretje skupine programa PVSP ob vstopu vanj seznanjena z možnostjo pridobitve nagrade 3.500,00 EUR, če bo objavljen javni razpis. V okviru programa je svoje podjetje (s.p.) odprla 6. 2. 2015. Javni poziv za nagrade je bil objavljen julija 2015, prvi možni datum za prijavo je bil 29. 7. 2015. Ker je 28. 7. 2015 od sodelavcev iz programa izvedela, da je pošiljko možno oddati tudi na Petrolu že ob polnoči, se je tožnica tega dne ob 23.20 odpravila na Petrol na Kolodvorski cesti 3 a v Kopru. Takoj, ko je ura odbila polnoč in se je datum premaknil na 29. 7. 2015, je delavec na Petrolu izdal račun in tožnici izročil potrdilo o oddani pošiljki - ker se na slednjem ni izpisala ura, je poleg datuma ročno zapisal uro 00:00:01, se zraven podpisal in potrdilo opremil s štampiljko. Naslednji dan je tožnica od sodelavke iz programa izvedela, da je treba, ker se ura ni zapisala digitalno, to ročno zapisati na kuverto, in po njenem nasvetu poklicala na Petrol ter delavko, ki se je oglasila, prosila, da kuverto opremi z uro (polnoč in ena sekunda). Delavka je potrdila, da je to storila, in tožnici v dokaz, da gre za njeno pošiljko, prebrala naslov. Ko je tožnica prejela izpodbijano obvestilo in pri toženki telefonsko preverila, kako je lahko le sekundo čez polnoč oddana vloga šele na 44. mestu, ji je ga. Jurman povedala, da na kuverti piše, da je pošiljka oddana ob 00:01. Tožnica je spoznala, da je delavka na Petrolu uro na pošiljko narobe zapisala, zato je toženki takoj poslala skenirano potrdilo o oddani pošiljki z zapisano uro 00:00:01. Od Petrola je nato pridobila še kopijo računa in izpis iz blagajne o tem, kdaj je bil račun izdan, in ju nemudoma poslala toženki. Rečeno ji je bilo, da naj bi se pritožbe tožnice in štirih drugih udeležencev v takšni situaciji poslale do organov, ki so odločali o pravilih za dodelitev nagrad, nato pa je 11. 9. 2015 od toženke prejela sporočilo, da je bila njena pritožba zavrnjena oziroma da javni poziv pritožbo izključuje, zato je strokovna komisija ne more obravnavati oziroma spreminjati sprejete odločitve.

4. Tožnica meni, da ji ob upoštevanju vseh kriterijev, torej tako časa oddaje pošiljke, kot časa odprtja podjetja, nagrada pripada. Nedopustno je, da o prejemu nagrade odloča čas na pošiljki, toliko bolj, če gre za čas, ki ga lahko tja vsak ročno zapiše. Nenazadnje bi lahko kdo na Petrolu prosil, naj na kuverto zapišejo drugačno uro od dejanske, zato bi bilo edino prav od prijaviteljev zahtevati, da priložijo tudi Petrolov račun. O tem, da je treba iti na Petrol ob polnoči in ročno zapisati uro tako na potrdilo, kot na kuverto, niso bili obveščeni s strani pristojnih oseb oziroma organov. Sicer pa je sploh krivično in nedopustno, da nagrade niso šle tistim, ki so vložili največ truda in prvi odpirali podjetja. Nadalje, čeprav je bila pogoj za vstop v program PVSP starost do 35 let, so bili vanj sprejeti tudi starejši posamezniki in nekateri od njih so prejeli nagrado. Zato naj se preveri, ali so med prejemniki nagrad le posamezniki, ki so ustrezali pogojem. Pogoji razpisa ne omogočajo enakih pravic za vse. Tožnica pripominja, da nekdo, ki je invalid, telesno poškodovan ali bolan, morda nima možnosti oziroma nekoga, da bi zanj že ob polnoči tekel na Petrol. Gre za diskriminacijo in kršenje človekovih pravic, kar je proti zakonu in ustavi. Program PVSP naj bi spodbujal razvoj mladih podjetnikov in zato nagrajeval njihov trud, vložek, zagnanost in uspeh, ne pa iznajdljivost v hitrostnem pošiljanju pošiljk, sistem je nedopusten, saj so s kriteriji razvrednoteni človekovo delo in dostojanstvo.

5. V odgovoru na tožbo toženka vztraja pri svoji odločitvi kot pravilni in zakoniti. Pojasnjuje, da je julija 2015 objavila Javni poziv za dodelitev nagrad prijaviteljem iz tretje skupine udeležencev v okviru operacije Podjetno v svet podjetništva 2014 (v nadaljevanju Javni poziv), citira v njem (v tretjem in četrtem odstavku 3. točke) določena merila za izbor ter poudarja, da je bila tožničina vloga obravnavana v skladu s pravili Javnega poziva. Na ovojnici njene prijave je bil zapisan čas oddaje pošiljke na Petrolovem bencinskem servisu in skladno s tem je bilo ugotovljeno, da je bila vloga oddana pod zaporedno številko 44 popolnih vlog, zaradi česar se ni uvrstila v končni izbor. V Javnem pozivu so bila zapisana vsa opozorila, tudi pogoj, da mora biti v primeru oddaje na Petrolovem servisu na pošiljki naveden datum in čas. Nikdar ni bilo rečeno, da je pošiljko obvezno poslati že ob polnoči na Petrolovem servisu, temveč je bilo to prijaviteljem omogočeno, glede na stališča sodne prakse, da je tudi to kontaktna točka za izvajanje poštnih storitev. Če je tožnica želela dobiti nagrado, je bila dolžna izpolnjevati pogoje iz Javnega poziva, na katere(ga) je vezana tudi toženka. Pogoji so bili javno objavljeni in vsem dostopni ter so veljali za vse enako. Drugi prijavitelji so navodila upoštevali in na ovojnico napisali čas. Toženka nima podlage, da bi na njihovo škodo vlogo tožnice obravnavala ugodneje oziroma drugače kot ostale. Na tožnici je bilo, da poskrbi, da bo njena vloga popolna in ustrezna. Pogoji Javnega poziva ter vprašanja in odgovori nanje so bili objavljeni na isti spletni strani kot Javni poziv, tako da so se udeleženci lahko seznanili z natančnimi pravili igre. Glede na čas oddaje popolne vloge je bila tožnica uvrščena na 42. mesto, skupaj s šestimi udeleženci, ki so vlogo oddali ob isti uri (00:01:00). Med njimi je potekal izbor za zadnjo nagrado, ki jo je glede na posebno merilo za izbor prejel A.A., ki se kot samostojni podjetnik vpisal v PRS 17. 12. 2014, medtem ko se je tožnica vpisala 6. 2. 2015, oba pa sta se v svojem podjetju zaposlila 8. 4. 2015. 6. Toženka meni, da je Javni poziv vsem omogočal sodelovanje pod enakimi pogoji. Pri zahtevi po zapisu časa na ovojnico prijave in izbiri po principu vrstnega reda oddaje popolne vloge ne gre za neobičajen, nerazumen ali diskriminatoren, ampak standarden pogoj oziroma način izbire v primeru razpisov za dodeljevanje omejenih sredstev do njihove porabe. Glede očitka, da je bila pogoj za vstop v program PVSP starost do 35 let, nagrado pa naj bi prejela tudi oseba, ki naj temu pogoju ne bi ustrezala, toženka pojasnjuje, da je bila navedena starost prvotno res pogoj za vstop v program, vendar to ne velja za vse skupine udeležencev v letu 2014, v tem obdobju je bila udeležba v programu PVSP omogočena tudi starejšim osebam. Tudi sicer omenjeni očitek ni pomemben za konkretni postopek, saj je bilo po Javnem pozivu pogoj za dodelitev nagrade sodelovanje v programu PVSP 2014, ta pogoj pa so vsi prejemniki nagrade izpolnjevali. Toženka je vezana na razpisne pogoje, ki so bili točno in natančno razdelani, ter ne more, kot tudi ne drugi udeleženci, odgovarjati za malomarnost tožnice. Tudi odgovor resornega Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z dne 4. 9. 2015 je bil, da je bilo treba vse priloge predložiti do dneva odločanja in da sprejetih odločitev ne sme spreminjati. Toženka sodišču predlaga, da tožbo zavrne, tožnici pa naloži plačilo nastalih stroškov toženke.

7. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi 1. alineje drugega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

8. Tožba je utemeljena.

9. V obravnavani zadevi je sporna odločitev, ki jo je toženka sprejela in tožnici sporočila z izpodbijanim obvestilom, to je odločitev, da se vloga tožnice na Javni poziv ne uvrsti v izbor, kar pomeni, da tožnica ni upravičena do prejema nagrade, ki je predmet Javnega poziva.

10. Med strankama ni spora o tem, da je toženka z Javnim pozivom razpisala 42 nagrad po 3.500,00 EUR. Prav tako ni spora o tem, da tožnica spada med osebe, ki so se bile upravičene prijaviti na Javni poziv. Sporno je, ali je toženka pravilno ugotovila dejstva, ki se nanašajo na merila za izbor, oziroma ali je ob odločanju sploh pravilno in zakonito uporabila določila Javnega poziva.

11. Sodišče uvodoma ugotavlja, da se izpodbijano obvestilo z vidika relevantne pravne podlage zelo splošno sklicuje na Javni poziv. V odgovoru na tožbo nato toženka navaja posamezna določila Javnega poziva, ne opredeli pa se konkretno glede pravne podlage, na kateri ta temelji, čeprav je to relevantno, tako glede presoje postopka, po katerem je bila izdana odločitev, kot glede zakonitosti (določil) Javnega poziva, nenazadnje tudi z vidika, ali so izpolnjeni predpisani pogoji glede njegove objave. Iz besedila Javnega poziva, kot je bilo predloženo sodišču s spisi toženke, pa izhaja, da se dodeljujejo sredstva, ki v 85 % pomenijo sredstva, financirana s strani Evropske unije, v 15 % pa sredstva iz proračuna Republike Slovenije, torej javna sredstva, pri čemer gre, glede na v uvodu Javnega poziva navedene predpise oziroma akte, za področje ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Zoper odločitve v tovrstnih zadevah se, kot sledi tudi iz sodne prakse, sodno varstvo zagotavlja v upravnem sporu, na kar napotuje tudi sam Javni poziv. Pri tem ni odveč dodati, da sta, kot nadalje izhaja iz tožbi in odgovoru na tožbo priloženih listin, možnost odločanja o pritožbi tako toženka kot Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zavrnila. Vse navedeno utemeljuje obravnavanje vložene tožbe kot pravnega sredstva tožnice za učinkovito uveljavljanje sodnega varstva zoper izpodbijano odločitev.

12. Vsaka odločitev mora biti ustrezno obrazložena. Tudi v zadevah, za katere ni določena neposredna uporaba določb Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP, primerjaj 4. člen), mora biti odločitev obrazložena tako, da lahko stranka spozna tako vsebino same odločitve, kot tudi razloge, ki so pomembni za odločitev, in na tej podlagi učinkovito uveljavlja sodno varstvo, ker gre sicer za kršitev njene ustavno zagotovljene pravice iz 22. člena, v zvezi s 23. in 25. členom Ustave, ter obenem za kršitev pravil postopka v smislu 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, ki daje podlago za odpravo izpodbijanega akta in vrnitev zadeve v ponovni postopek. Še toliko bolj je na zadostno obrazložitev odločitve treba paziti v primeru, ko je pred sodnim izpeljan samo enostopenjski postopek in zato razlogov odločitve ne (more) dopolni(ti) drugostopenjski organ.

13. V obvestilu toženke z dne 25. 8. 2015 navedeni razlogi, ki so razvidni iz 1. točke te obrazložitve, podlage za potrditev sprejete odločitve kot pravilne in zakonite ne dajejo. Predvsem sodišče izpostavlja, da iz vsebine obvestila sledi, da je bil osnovno merilo za izbor vrstni red popolnih vlog glede na datum in uro njihove priporočene oddaje. Zato tožnica v upravnem sporu med drugim s potrdilom o oddaji pošiljke dokazuje, kdaj je oddala svojo vlogo (ne minuto, ampak že sekundo čez polnoč dne 29. 7. 2015). Toženka je nato svojo odločitev skušala dodatno utemeljiti z odgovorom na tožbo, vendar to za zavrnitev tožbe ne zadošča. Glede na razloge, razvidne iz predhodne točke te obrazložitve, namreč po ustaljeni sodni praksi pomanjkljive obrazložitve akta ni mogoče pomembno dopolnjevati šele z odgovorom na tožbo. Tudi sicer pa argumenti, ki jih je toženka navedla v upravnem sporu, zadostne podlage za potrditev njene odločitve kot pravilne in zakonite ne dajejo.

14. Glede na vsebino tožbenih ugovorov je treba pojasniti, da se sodišče v upravnem sporu sicer ne spušča v presojo, ali so pogoji oziroma merila javnega razpisa (v konkretnem primeru Javnega poziva) bolj ali manj primerni. Kolikor tožnica to uveljavlja s svojimi ugovori, z njimi ne more uspeti. Se pa v okviru sodne presoje odločitve lahko uveljavljajo (tudi) ugovori glede (ne)zakonitosti Javnega poziva. V tem pogledu v vsakem primeru velja, da morajo biti določila Javnega poziva jasna in tudi sicer taka, da zagotavljajo enako obravnavo vseh prijaviteljev, tudi v smislu, da se enake oziroma v bistvenem primerljive situacije ne obravnavajo različno (primerjaj tudi 2. člen in drugi odstavek 14. člena Ustave).

15. V obravnavanem primeru Javni poziv v tretjem odstavku 3. točke določa: "Osnovno merilo za izbor: Nagrada bo dodeljena na podlagi vrstnega reda oddaje popolne vloge, in sicer glede na datum in uro oddaje na pošto in sicer priporočeno. Kot oddaja na pošto se šteje tudi oddaja na Petrolovih servisih, ki imajo pogodbo Pošte Slovenije za sprejem pošte, vendar morata biti na pošiljki navedena datum in čas oddaje."1 Pri tem ni določeno, kako oziroma kako natančno se na pošiljki (oddani na Petrolovem servisu) navede čas oddaje in tudi ne, kako se izkazuje verodostojnost tega zapisa, čeprav ga je toženka predvidela kot osnovno merilo za izbor. Pri oddaji priporočene pošiljke neposredno na pošti se, kot je splošno znano in razvidno iz tako oddanih pošiljk v predloženem spisu toženke, čas oddaje strojno zapiše na standardizirano nalepko, s katero se opremi pošiljka,2 in sicer na minuto natančno, navede se torej ura in minuta oddaje oziroma sprejema pošiljke. Zato bi se lahko sklepalo, da se (zgolj) tako (natančno) določen čas upošteva tudi pri oddaji na Petrolu. Za razliko od tega je toženka pri na Petrolu oddanih vlogah upoštevala do sekunde natančno zapisani čas (kar je bilo ključno za prejem nagrade), čeprav se ta čas očitno ni odčital oziroma zapisal strojno na standardiziran način, ampak je bil le ročno pripisan. Pri čemer je ta pripis samo na nekaterih pošiljkah potrjen s podpisom oziroma vsaj žigom Petrola ali je kako drugače izkazana njegova verodostojnost. In pri čemer nadalje ni mogoče spregledati, da je bil na nekaterih na Petrolu oddanih pošiljkah čas oddaje naveden zgolj v obliki ura in minuta, brez sekund (tudi na tožničini, drugače kot bi sledilo iz odgovora na tožbo), da v tem pogledu niti Petrolovi računi, predloženi sodišču v tej zadevi, niso enotni, kot se tudi v vseh primerih povsem ne ujema niti na računu in potrdilu o oddaji pošiljke navedeni čas. Ker gre, kot rečeno, za osnovno merilo za izbor, bi s tem povezana vprašanja toženka, prav zaradi načela enakega obravnavanja, morala vnaprej dovolj natančno opredeliti.3

16. Po drugi strani sodišče izpostavlja, da citirano besedilo tretjega odstavka 3. točke Javnega poziva, ki kot osnovno merilo za izbor določa datum in uro oddaje vloge na pošto, ne izključuje, da bi v primeru morebitne napake, do katere lahko pride tudi pri opremi priporočene poštne pošiljke, prijavitelj dejanski datum in čas oddaje vloge na pošto dokazoval s potrdilom o oddaji pošiljke. Razlogov, da takšno dokazovanje napake (tretje osebe) v primeru oddaje vloge na Petrolu nikakor ne bi bilo mogoče, ni videti, oziroma jih toženka vsaj ni utemeljila tako, da bi lahko upravičila svojo odločitev. Toženka sicer v odgovoru na tožbo omenja pojasnila oziroma vprašanja in odgovore, ki naj bi jih v tem pogledu objavila v zvezi z Javnim pozivom, vendar tega ni izkazala. Glede na njene navedbe v odgovoru na tožbo sodišče še pripominja, da se je na (ne)popolnost vloge mogoče sklicevati le, kolikor je to skladno z določili konkretnega Javnega poziva, ki urejajo to vprašanje (primerjaj določbe 6. točke), česar pa toženka ni obrazloženo utemeljila.

17. Glede ostalih tožbenih navedb pa sodišče ugotavlja, da tožnica ugovora, da naj bi nagrado prejeli neupravičeni prijavitelji, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v program PVSP 2014, ni konkretizirala (niti ne trdi, da tega ne bi mogla storiti), ampak je ostala zgolj na ravni presplošnega zatrjevanja. Že zato s tem ugovorom glede na ustaljeno sodno prakso v tovrstnih zadevah v upravnem sporu ne more uspeti. Prav tako na odločitev o njeni vlogi ne more vplivati, ko tožnica v tožbi v zvezi z očitkom, da pogoji Javnega poziva ne omogočajo enakih pravic za vse, omenja invalide, telesno poškodovane ali bolne osebe. Da bi sama spadala med take posameznike, namreč tožnica niti ne zatrjuje.

18. Ker glede na navedeno utemeljitev izpodbijane odločitve ni zadostna, povedano pa tudi nakazuje na možnost, da je toženka nepravilno ugotovila dejansko stanje oziroma nepravilno uporabila materialno pravo, je sodišče na podlagi 3. ter 4. in 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo tako, da je izpodbijano odločbo odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom istega člena ZUS-1 zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek, da ponovno odloči o vlogi tožnice in se pri tem opredeli do njenih ugovorov in dokazil, ob upoštevanju stališč iz te sodbe.

19. Predlogu tožnice, naj samo odloči o stvari, sodišče ni sledilo. Takšno odločanje je po določbah 65. člena ZUS-1 predvideno le kot možnost, kot izjema od splošnega koncepta upravnega spora kot sodnega postopka, v katerem se presoja pravilnost in zakonitost izpodbijanih aktov, ki se uporabi le, če stranki sicer ne bi bilo zagotovljeno učinkovito varstvo njenih pravic. Narava in okoliščine obravnavane zadeve takšnega odločanja ne zahtevajo oziroma podlage zanj ne dajejo.

K II. točki izreka:

20. V primeru, ko sodišče tožbi ugodi in izpodbijani akt odpravi, je tožnik tisti, ki je upravičen do povračila stroškov postopka, če to zahteva (glej tretji odstavek 25. člena ZUS-1 ter prvi odstavek 163. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in na tej podlagi oblikovano sodno prakso). Tožnica povrnitve stroškov tega sodnega postopka ni zahtevala. Toženka pa po navedenem do njihove povrnitve ni upravičena, zato je sodišče odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka.

1 V četrtem odstavku 3. točke Javnega poziva je nato določeno posebno merilo za izbor: "V kolikor bodo na zadnjem odpiranju zadnje vloge oddane istočasno, se upošteva kriterij datuma ustanovitve oziroma registracije poslovnega subjekta in izpolnitve pogoja zaposlitve, pri čemer imajo prednost udeleženci tretje skupine PVSP 2014, ki prej ustanovijo poslovni subjekt in se v njem zaposlijo, torej, ki prej izpolnijo oba pogoja." 2 Pri tem sodišče glede na določilo četrtega odstavka 6. točke Javnega poziva, ki omenja presojo na podlagi datuma in ure poštnega žiga, pripominja, da datum in ura poštnega žiga na ovojnici priporočene pošiljke, kot je razvidno iz posameznih takšnih pošiljk v spisu toženke, nista nujno enaka datumu in uri na nalepki, s katero se opremi taka pošiljka, in ki ju je toženka upoštevala kot merilo za izbor. 3 V tem je tudi razlika z zadevo II U 472/2009 (sodba tega sodišča z dne 7. 4. 2011), ki jo v odgovoru na tožbo omenja toženka.