17. 3. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnica v Z. Z., na seji senata dne 28. februarja 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 434/2004 z dne 24. 3. 2005 v zvezi s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, Oddelka v Novem mestu, št. Pd 36/2002 z dne 19. 2. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek pritožnika (tožnika v delovnem sporu) na plačilo razlike v plačah od maja 2000 do februarja 2002 v skupni višini 302.641,00 tolarjev. Pritožnik je zoper navedeno odločitev vložil pritožbo. Višje delovno in socialno sodišče je njegovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z ugotovitvijo nižjega sodišča, da pritožniku ne pripada dodatek iz naslova posebnih obremenitev in prepovedi na podlagi prve alineje prvega odstavka 9. člena Uredbe o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenim v službah Vlade Republike Slovenije in upravnih organih (Uradni list RS, št. 35/96 in nasl. – v nadaljevanju Uredba), ker je očitno, da uredbodajalec ni imel namena za delavce Davčne uprave Republike Slovenije, ki imajo hkrati status inšpektorja, uvesti še en dodatek iz naslova nezdružljivosti.

2.Zoper sodbo Višjega sodišča v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje vlaga pritožnik ustavno pritožbo. Zatrjuje kršitve 2., 14., 15., 16., 22. in 49. člena Ustave. Obširno navaja razloge, zaradi katerih naj bi bili odločitvi sodišč materialnopravno nepravilni. Zatrjuje, da so z odločitvama sodišč kršene njegove pravice do gmotnega nadomestila za omejeno pravico do svobode dela, ki mu jo Uredba dodeljuje, medtem ko mu jo sodišči v sodbah nista priznali. S tem pa naj bi mu bila kršena pravica do enakosti pred zakonom in pravica do enakega varstva pravic. Navaja tudi, da "je bilo z omejitvijo svobode dela v smislu 49. člena Ustave in s tem, ko zaradi omejitve pritožnikove pravice do opravljanja tudi drugega dela poleg osnovne zaposlitve, ni bilo priznano gmotno nadomestilo v smislu določbe 16. člena Ustave, kršeno njegovo uresničevanje pravic v smislu določbe 15. člena Ustave".

B.

3.Pritožnik z večino navedb izraža nestrinjanje z odločitvama sodišč, kar po vsebini pomeni očitek nepravilne uporabe materialnega prava. Ta očitek pa sam po sebi ne more biti predmet ustavne pritožbe. Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Pritožnik sicer zatrjuje kršitve številnih določb Ustave, vendar jih z navedbami v ustavni pritožbi ne izkaže. Zgolj dejstvo, da pritožnik pravo razume drugače od sodišč, namreč še ne pomeni kršitve načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) in s tem pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), načela uresničevanja in omejevanja pravic (15. člen Ustave) ter pravice do svobode dela (49. člen Ustave). Za kršitev teh pravic bi šlo, če bi sodišče Uredbo uporabilo tako, da bi ji dalo vsebino, ki bi bila v nasprotju z Ustavo. Tega pa izpodbijanima sodbama ni mogoče očitati. Z izpodbijanima odločbama pritožniku tudi ni mogel biti kršen 16. člen Ustave, ker se ta določba nanaša le na začasno razveljavitev in omejitev pravic v posebnih primerih.

4.Pritožnik ustavne pritožbe ne more utemeljevati s sklicevanjem na 2. člen Ustave, ker ta člen neposredno ne ureja človekovih pravic ali temeljnih svoboščin.

5.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan