Jedro

Za očeta otroka, ki ni rojen v zakonski zvezi, velja tisti, ki otroka prizna za svojega ali čigar očetovstvo se ugotovi s sodno odločbo. Priznanje in sodno ugotavljanje očetovstva se izključujeta, razen v primeru, ko se s priznanjem očetovstva izrecno ne strinja otrokova mati in lahko zato tisti, ki je očetovstvo priznal, očetovstvo dokaže le v sodnem postopku.

Izrek

Revizija se zavrne.

Toženci morajo v 15 dneh plačati tožnici stroške revizijskega odgovora v znesku 246,36 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku, da je tožnica zakonita in nujna dedinja po pokojnem I. V., ki je 3.12.1956 priznal očetovstvo tožnice.

2. Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbo tožencev proti sodbi sodišča prve stopnje.

3. Proti sodbi pritožbenega sodišča so toženci po svojih pooblaščenkah vložili revizijo. Prva in druga tožena stranka sta uveljavljali revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava, tretja tožena stranka pa revizijske razloge "po 1. in 3. točki 370. člena ZPP". Stališče revidentov je, da ni mogoče dopustiti ugotavljanja priznanja očetovstva v primeru, če je stranka imela možnost, da vloži tožbo zaradi ugotovitve očetovstva. Sodišči nista upoštevali, da bi se s priznanjem morala strinjati otrokova mati, ki jo je matičar obvestil o priznanju. Listina z dne 3.12.1956 ne predstavlja javne listine. Obstaja tudi dvom, ali je zapisnik res podpisal I. V. Tožničina mati se očitno ni strinjala, da naj bi bil I. V. tožničin oče, toženci pa so iz ljudskih govoric vedeli, da naj bi bil naravni oče tožnice nekdo drug. Sodišče nadalje neutemeljeno "meša dva pojma, in sicer pojem preživnine in pojem veljavnega priznanja očetovstva". O priznanju očetovstva ni mogoče sklepati na podlagi indicev oziroma posrednih dokazov, saj gre za enostranski pravni posel, ki mora ustrezati določenim pogojem. Materino soglasje ni samo pogoj za vpis očetovstva v rojstno matično knjigo, kot to zaključuje drugostopno sodišče, temveč tudi pogoj za veljavnost tega priznanja. Tožničina mati je imela možnost vložiti tožbo za ugotovitev očetovstva, tožbo pa bi lahko vložila tudi tožnica v roku petih let po svoji polnoletnosti, vendar nobena tega ni storila. Zato ni nobenega razloga, da bi lahko tožnica uspela s tožbenim zahtevkom, kot ga je postavila v tej zadevi, nasprotno stališče pa pomeni privilegiranje tožnice brez pravne podlage, kar je v nasprotju s 14. členom Ustave RS.

4. Obe reviziji tožencev sta bili poslani Vrhovnemu državnemu tožilstvu in tožnici, ta pa je nanju odgovorila in zahtevala povrnitev stroškov revizijskega postopka.

Revizija ni utemeljena.

5. Vsi toženci imajo glede na naravo spornega pravnega razmerja status enotnih sospornikov in je zato revizijsko sodišče njihovi revizijski vlogi obravnavalo kot enotno revizijo(1).

6. Revizija se lahko vloži le zaradi nekaterih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava, ni pa je mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja(2). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo le v mejah ustrezno konkretiziranih revizijskih razlogov, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava(3).

7. Revidenti niso konkretizirali nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka in se zato revizijsko sodišče z vprašanjem, ali so bile storjene relevantne bistvene kršitve pravdnega postopka, ni ukvarjalo. Prav tako ni upoštevalo tistih revizijskih trditev, ki kakorkoli spreminjajo ali relativizirajo relevantne ugotovitve sodišča, ki predstavljajo podlago izpodbijane sodbe. Tako na primer tudi ni moglo upoštevati revizijskih trditev, ki nasprotujejo ugotovitvi sodišča, da je I. V. podpisal sporno izjavo z dne 3.12.1956, da je pripravljen za izven zakona rojeno hčerko M. plačevati preživnino.

8. Za očeta otroka, ki ni rojen v zakonski zvezi, velja tisti, ki otroka prizna za svojega ali čigar očetovstvo se ugotovi s sodno odločbo. Priznanje in sodno ugotavljanje očetovstva se izključujeta, razen v primeru, ko se s priznanjem očetovstva izrecno ne strinja otrokova mati in lahko zato tisti, ki je očetovstvo priznal, očetovstvo dokaže le v sodnem postopku(4). Revizijsko neizpodbojna ugotovitev sodišča je, da je tožničina mati soglašala s priznanjem očetovstva in že zato niso podane predpostavke za sodno ugotavljanje očetovstva. Zapisnik Občinskega ljudskega odbora D. predstavlja javno listino, njegova vsebina pa priznanje očetovstva I. V., saj je očitno, da se preživninska zaveza nanaša na V. izven zakona rojeno hčerko M..

9. O tem, da v primeru očetovega priznanja očetovstva ne pride v poštev posebno sodno ugotavljanje očetovstva, se je Vrhovno sodišče že večkrat izreklo(5). Takšno materialnopravno stališče tudi v nobenem primeru ni diskriminatorno v smislu 14. člena Ustave Republike Slovenije. Vrhovno sodišče je presodilo le tiste revizijske navedbe, ki so odločilnega pomena, posebej pa se ni izjavilo o tistih navedbah, ki jih je že vsebinsko pravilno presodilo pritožbeno sodišče v izpodbijani sodbi(6).

10. Zavrnitev revizije ima podlago v 378. členu ZPP, implicira pa tudi zavrnitev predloga revidentov za povrnitev stroškov revizijskega postopka. O tožničinih stroških revizijskega postopka je odločeno na podlagi prvih odstavkom 165., 154. in 155. člena ZPP.

.Op. št. (1): Primerjaj določbo 196. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Op. št. (2): Primerjaj določbe 370. člena ZPP.Op. št. (3): Primerjaj 371. člen ZPP.Op. št. (4): Primerjaj določbe 24. člena Temeljnega zakona o razmerju med starši in otroki (Ur. l. FLRJ, št. 104/47). Op. št. (5): Primerjaj na primer sodbo II Ips 460/99 z dne 23.3.2000. Op. št. (6): Primerjaj določbo 383. in prvega odstavka 360. člena ZPP.