Jedro

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ponujena zaposlitev za delovno mesto receptor ni ustrezna zato, ker se zanjo ne zahteva enaka stopnja izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela poslovne tajnice, to je višješolska izobrazba. Za ponujeno delovno mesto se zahteva srednješolska izobrazba. To, da ima tožnica srednješolsko izobrazbo, ni odločilnega pomena. Tudi ni pomembna izpoved priče o tem, da od tožnice v kadrovski službi niso zahtevali predložitve potrdila o višješolskem izobraževanju. Ključno je, da se je za opravljanje dela, za katerega je imela tožnica sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, zahtevala višješolska izobrazba, ponujena pa ji je bila zaposlitev, za katero se je zahtevala srednješolska izobrazba.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se odločitev sodišča prve stopnje o stroških postopka delno spremeni tako, da se znesek 793,34 EUR zniža na 755,46 EUR.

II. V preostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

III. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku, da je odpoved tožene stranke z dne 20. 7. 2017 nezakonita in da tožnici delovno razmerje na tej podlagi ni prenehalo, ampak ji še traja. Toženi stranki je naložilo, naj tožnico pozove nazaj na delo, ji za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja prizna vse pravice iz delovnega razmerja, jo prijavi v zavarovanja, za čas prenehanja delovnega razmerja pa ji tudi prizna plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Odločilo je še, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške postopka v višini 793,34 EUR, v roku 8 dni, po poteku roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh treh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP. Navaja, da je iz sodbe razvidno, da je sodišče odločitev glede nezakonitosti odpovedi sprejelo na eni sami ključni napačni predpostavki, in sicer da naj bi bila za delovno mesto poslovna tajnica, ki ga je tožnica zasedala pred odpovedjo, predpisana in zahtevana višješolska izobrazba (VI. stopnja). To stališče je napačno, saj sta za to delovno mesto alternativno predpisani zaključeno štiri letno srednješolsko izobraževanje (V. stopnja) ali višješolska izobrazba (VI. stopnja). Meni, da sodišče svojega stališča o tem, da je predvidena strokovna izobrazba v programu višješolskega izobraževanja ni obrazložilo. Ni se opredelilo do vseh navedb in dokazov tožene stranke. Sodbe v njenem ključnem delu, ki je bil odločilen za sprejem napačne odločitve, ni obrazložilo, tako da se sodbe ne da preizkusiti. Sodišče je v nekaj vrsticah, ki jih je namenilo ključnemu vprašanju, navedlo zgolj, da je pri opisu delovnega mesta našteta tudi tajnica, za katero se zahteva srednješolska izobrazba, hkrati pa je navedlo, da izobrazba ni alternativno določena (8. točka obrazložitve). Gre za nasprotujoči si trditvi, sodišče protislovja ni obrazložilo. Gre za kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Podana je tudi kršitev po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je iz opisa delovnega mesta poslovne tajnice razvidno, da je izobrazba določena alternativno, za delovno mesto poslovne tajnice torej zadošča tudi izobrazba V. stopnje (4-leta srednješolska izobrazba). Tako pa je izrecno navedla tudi priča A.A. (glej zapisnik naroka z dne 19. 1. 2018). Sodišče je v nasprotju z vsebino listine in v nasprotju z izjavo priče navedlo, da naj bi se zahtevala samo višješolska izobrazba. Akt o sistemizaciji tožene stranke je sestavljen tako, da so pri vsakem sistemiziranem delovnem mestu navedeni ustrezni poklici za to delovno mesto. In sicer skladno s šifrantom poklicne in strokovne izobrazbe, ki se v Republiki Sloveniji tudi uradno uporablja. Vsak naziv poklicne in strokovne izobrazbe ima svojo šifro, pri čemer prva številka označuje stopnjo izobrazbe. Pri opisu delovnega mesta poslovna tajnica so navedeni ustrezni poklici, iz česar izhaja, da se za to delovno mesto zahtevata alternativno 2 ali 3-letna višješolska izobrazba (šifra s prvo številko 6) ali 4 ali 5-letno srednje izobraževanje (šifra s prvo številko 5), kar je ugotovilo tudi sodišče. Pri opisu delovnega mesta receptor so kot ustrezni navedeni poklici, iz katerih izhaja, da se zahteva najmanj 4 ali 5-letno srednje izobraževanje. Šifre po šifrantu dajejo vse potrebne podatke za ugotovitev, katera vrsta in raven izobrazbe se zahtevata za posamezno delovno mesto in posledično za presojo, ali je bilo tožnici ponujeno ustrezno delovno mesto. Opis delovnega mesta bi bilo potrebno upoštevati kot celoto, ne le po delih. Tudi bi bilo potrebno upoštevati izpoved priče A.A., da v kadrovski službi od tožnice nikdar niso zahtevali predložitve potrdila o višješolskem izobraževanju. Tožena stranka navaja, da je napačna tudi odločitev o stroških postopka, saj ji s sodbo ni bil priložen tudi tožničin stroškovnik, zaradi česar odločitve o stroških ne more preizkusiti. Sodišče je stroške napačno odmerilo najmanj v delu, ki se nanaša na materialne stroške, saj ji gresta 2 % samo do 1000 odvetniških točk, nad tem pa samo še višini 1 %. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevek zavrne oziroma, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je v manjšem delu utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v tej določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo, razen v manjšem delu, ki se nanaša na odločitev o stroških postopka. Pritožbeno sodišče se strinja z obrazložitvijo sodišča prve stopnje glede odločitve o glavni stvari.

6. Sodišče prve stopnje je upoštevalo, da je bila tožnica, kot članica sveta delavcev, varovana pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Po prvem odstavku 112. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 in nasl.) delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi članu sveta delavcev brez soglasja sveta delavcev, če ravna v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi, razen če delavec v primeru poslovnega razloga odkloni ponujeno ustrezno zaposlitev pri delodajalcu. Po petem odstavku 91. člena je ustrezna zaposlitev tista, za katero se zahteva enaka vrsta in raven izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katerega je imel delavec sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je sicer ugotovilo obstoj poslovnega razloga za odpoved, ugotovilo pa je tudi, da tožena stranka tožnici ni ponudila ustrezne zaposlitve, zato je zahtevku ugodilo.

7. Predvsem je ugotovilo, kar izpodbija pritožba, da ponujena zaposlitev za delovno mesto receptor ni ustrezna zato, ker se zanjo ne zahteva enaka stopnja izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela poslovne tajnice, to je višješolska izobrazba. Za ponujeno delovno mesto se zahteva srednješolska izobrazba. To, da ima tožnica srednješolsko izobrazbo, ni odločilnega pomena. Tudi ni pomembna izpoved priče A.A. o tem, da od tožnice v kadrovski službi niso zahtevali predložitve potrdila o višješolskem izobraževanju. Ključno je, da se je za opravljanje dela, za katerega je imela tožnica sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, zahtevala višješolska izobrazba, ponujena pa ji je bila zaposlitev, za katero se je zahtevala srednješolska izobrazba.

8. Tožena stranka v pritožbi neutemeljeno vztraja, da je tožnici glede na predloženi Šifrant poklicne in strokovne izobrazbe ponudila ustrezno zaposlitev. Tudi po oceni pritožbenega sodišča tej listini ni možno dati večjega pomena kot jasni vsebini opisov spornih delovnih mest iz akta o sistemizaciji delovnih mest glede vrste in ravni izobrazbe, kar je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo.

9. V 8. točki obrazložitve izpodbijane sodbe je navedlo, da je za opravljanje dela poslovne tajnice glede na predloženi toženkin opis delovnega mesta po aktu o sistemizaciji predvidena strokovna izobrazba v programu višješolskega izobraževanja administrativne ali druge ustrezne smeri. Zahtevana strokovna izobrazba ni alternativno določena, čeprav je med poklici našteta tudi tajnica, za katero se zahteva srednješolska izobrazba. Tožena stranka bi lahko izobrazbo določila alternativno, vendar te možnosti ni izkoristila. Za opravljanje dela receptorja, ki je bilo ponujeno tožnici, se kot strokovna izobrazba zahteva štiriletni program srednješolskega izobraževanja ekonomske in druge ustrezne smeri ali turistične smeri. Ker je tožena stranka tožnici ponudila delo na delovnem mestu za eno stopnjo nižje strokovne izobrazbo, ji pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ne bi smela odpovedati.

10. Pritožba povzeti obrazložitvi sodišča prve stopnje neutemeljeno očita, da je obremenjena s kršitvijo po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, češ da sodbe v tem bistvenem delu ni možno preizkusiti. Sodišče je jasno obrazložilo, zakaj meni, da tožnici ni bila ponujena ustrezna zaposlitev. Ugotovilo je, da iz akta o sistemizaciji delovnih mest ni razvidno, da bi bila za tožničino prejšnje delovno mesto zahtevana izobrazba določena alternativno. Prav tako ne drži, da je obrazložitev sama s seboj v nasprotju. Navedba sodišča, da je med poklici delovnega mesta našteta tudi tajnica, za katero se zahteva srednješolska izobrazba, se nanaša ravno na omenjeni šifrant. Sodišče prve stopnje res ni natančneje obrazložilo, zakaj ni sledilo toženi stranki, da je za razumevanje vsebine opisa delovnega mesta pomemben šifrant, vendar pa je iz sodbe jasno razbrati, da je že sama jasna vsebina opisa delovnih mest iz akta o sistemizaciji delovnih mest zadostovala za pravilen zaključek o zahtevani vrsti in stopnji izobrazbe.

11. Tudi, če se je tožena stranka pri sestavi akta o sistemizaciji delovnih mest oprla na navedeni šifrant, iz katerega je npr. res razbrati, da je šifra poklica oblikovana tako, da prva številka pomeni stopnjo izobrazbe1, pa je šifrant v spornih opisih delovnih mest uporabila le v delu, ki se nanaša na naštevanje primernih poklicev delovnega mesta, ne npr. v delu, kjer je določena stopnja strokovne izobrazbe ter usmeritev.

12. Iz opisa delovnega mesta poslovna tajnica izhaja npr. tarifni razred: VI/1; poklic: 67101 organizator dela, 67301 višji upravni delavec, 57302 tajnica, drugi primerni poklici: 343102 poslovni sekretar; strokovna izobrazba: znanje, pridobljeno v programu višješolskega izobraževanja; usmeritev: administrativna ali druga smer. Iz navedenega opisa delovnega mesta je torej jasno, da se zahteva strokovna izobrazba pridobljena v programu višješolskega izobraževanja. Ne drži ključna pritožbena navedba, da je za to delovno mesto alternativno določeno štiri letno srednješolsko izobraževanje ali višješolska izobrazba.

13. Iz opisa (ponujenega) delovnega mesta receptor je razbrati tarifni razred: V; poklici: 56604 turistični tehnik, 57001 ekonomski tehnik, 59911 gimnazijski maturant, 4222.03 receptor; strokovna izobrazba: 4-letni program srednješolskega izobraževanja; usmeritev: ekonomska ali druga ustrezna smer, turistična smer.

14. V navedenem ni podlage za zaključek, za katerega se zavzema pritožba, da se za obe delovni mesti zahteva najmanj 4 ali 5-letno srednje izobraževanje, torej enaka stopnja izobrazbe. Pritožba sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da bi moralo opis delovnega mesta upoštevati kot celoto, ne le po delih.

15. Glede zahtevane ravni izobrazbe, tj. glede stopnje strokovne izobrazbe, sodišče prve stopnje ni moglo razlogovati drugače, kot je, ko je iz spornih opisov delovnih mest razbralo jasna zapisa o tem, da se za delovno mesto poslovne tajnice zahteva raven izobrazbe, ki ustreza višješolskemu izobraževanju, medtem ko je glede delovnega mesta receptor razbralo, da se zahteva strokovna izobrazba štiriletni program srednješolskega izobraževanja.

16. V zvezi s tem pritožba neutemeljeno uveljavlja tudi kršitev protispisnosti po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, češ da je sodišče napačno upoštevalo opis delovnega mesta poslovne tajnice, ker iz njega ni razbralo alternativno določene izobrazbe, ter da ni pravilno upoštevalo izpovedi priče A.A. o tem. Vendar pa gre po vsebini za neutemeljeni (kot že zgoraj obrazloženo) očitek zmotnih dokaznih zaključkov oziroma zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

17. Tožena stranka izpodbija tudi odločitev o stroških prvostopenjskega postopka. To, da ji sodišče prve stopnje s sodbo ni poslalo tudi izvod tožničinega stroškovnika, ne pomeni, da stroškovne odločitve ni možno preizkusiti. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da je tožnici na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP (torej zaradi neuspeha v pravdi), v okviru priglašenih stroškov ter v skladu z Odvetniško tarifo (OT, Ur. l. RS, št. 2/2015) priznalo za tožbo 300 točk, za dve pripravljalni vlogi po 225 točk, za prvi narok za glavno obravnavo 300 točk, za odsotnost iz pisarne 40 točk, za drugi narok za glavno obravnavo 150 točk s trajanjem 50 točk, za odsotnost iz pisarne 40 točk, potne stroške 45,51 EUR, 2 % materialne stroške in 22 % DDV. Glede na to, da so bili tožnici stroški priznani v skupni višini 1.330 točk, pritožba utemeljeno navaja, da se lahko pavšalni materialni stroški v višini 2 % priznajo le glede 1.000 točk, od presežka nad 1.000 točk pa samo v višini 1 % (drugi odstavek 11. člena OT). Glede na navedene postavke odvetniških storitev je tožnica upravičena do povračila 755,46 EUR s pp stroškov prvostopenjskega postopka.

18. Pritožbi se le v tem delu ugodi in se odločitev o stroških postopka delno spremeni tako, da se znesek, ki ga je tožena stranka dolžna povrniti tožnici, zniža s 793,34 EUR na 755,46 EUR (5. alineja 358. člena ZPP). Ker sicer v pritožbi uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, se pritožba v preostalem zavrne in se v nespremenjenem delu izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi (353. člen ZPP).

19. Tožena stranka je s pritožbo uspela v sorazmerno majhnem delu, sploh pa kot delodajalec v tovrstnih sporih na podlagi petega odstavka 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl.) ne glede na uspeh krije sama svoje stroške postopka. Tožničin odgovor na pritožbo ni prispeval k odločitvi o pritožbi, zato tudi tožnica krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (155. in 165. člen ZPP).

1 Npr. 6 pomeni dvo ali triletno višje izobraževanje oziroma višje strokovno izobraževanje, npr. 5 pomeni štiri ali petletno srednje izobraževanje oziroma gimnazijsko izobraževanje, srednje poklicno - tehniško izobraževanje, npr. 3 pomeni dveletno poklicno ali strokovno izobraževanje oziroma nižje poklicno izobraževanje.