Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 2. 3. 2020 zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela (4. alineja prvega odstavka 89. člena ZDR-1). Šlo je za odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 28. 2. 2020, sklenjene za določen čas - do 30. 6. 2020. To, da je bila odpoved podana že drugi dan trajanja pogodbe o zaposlitvi, ni odločilno dejstvo spora, saj načeloma ni nemogoče celo v tako kratkem času ugotoviti neuspešnost poskusnega dela. Kot iz izpodbijane sodbe, tudi iz pritožbe izhaja, naj bi se očitki tožnici nanašali tudi na čas pred 28. 2. 2020, t.j. na čas, ko je bila med strankama sklenjena predhodna pogodba o zaposlitvi za določen čas, kar pa ne more biti upoštevna podlaga za odpoved kasneje sklenjene pogodbe o zaposlitvi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela nezakonita in da pogodba o zaposlitvi, sklenjena med strankama, ni prenehala veljati 9. 3. 2020, ampak je veljala do 30. 9. 2020; da je toženka dolžna v roku 8 dni tožnico prijaviti v obvezna zavarovanja za polovični delovni čas za čas od 10. 3. 2020 do 30. 9. 2020 ter ji za navedeno obdobje plačati mesečno bruto plačo 620,00 EUR ter zakonske zamudne obresti od pripadajočega neto zneska plače od 19. v mesecu za pretekli mesec. Zavrnilo je zahtevek za ugotovitev veljavnosti pogodbe o zaposlitvi za čas po 30. 9. 2020 in za poziv nazaj na delo. Odločilo je še, da toženka nosi svoje stroške postopka, tožnici pa je dolžna v roku 8 dni povrniti stroške postopka v znesku 459,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka do plačila.

2. Zoper ugodilni del sodbe in odločitev o stroških postopka se pritožuje toženka iz vseh treh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP. Ne strinja se s sodiščem, da podane odpovedi oziroma dejanskega razloga odpovedi ni zadosti obrazložila. Ni res, da bi morala v odpovedi ali v oceni poskusnega dela podrobneje navesti, zakaj tožnica ni dosegla pričakovanj. Odpoved zaradi neuspešnega dela je lahko obrazložena v manjši meri kot odpovedi sicer. Zadostuje navedba v odpovedi, da tožnica ni izpolnila pričakovanj. Po sodni praksi je mogoče očitke iz negativne ocene poskusnega dela konkretizirati do prvega naroka, kar je toženka storila, ko je dodatno konkretizirala očitke iz odpovedi (Pdp 93/2018, Pdp 257/2018 in VIII Ips 62/2017). Očitke je tudi dokazala. Ni res, da bi morala izdelati pisno oceno poskusnega dela. Kot bi lahko izpovedala zakonita zastopnica, je tožnici pred vročitvijo odpovedi pojasnila, zakaj ocenjuje, da ni uspešno opravila poskusnega dela. Kljub prejšnjim opozorilom je tožnica 2. 3. 2020 ponovno zamudila na delo, kar je glavni razlog za odpoved. Ni pomembno, da je bilo to že drugi dan trajanja pogodbe o zaposlitvi. Toženka bi s pričami lahko dokazala vsebino ustne ocene dela. Zakon ne določa obveznosti pisne ocene dela. Odpoved je bila podana tudi zaradi drugih, dalj časa trajajočih nepravilnosti in površnosti pri delu, zamuda 2. 3. 2020 pa je bila kaplja čez rob. Šlo je za tožničin odnos do dela. Ker je sodišče zavrnilo predlagana zaslišanja, je storilo vnaprejšnjo dokazno oceno (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani del sodbe preizkusilo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.), ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 2. 3. 2020 zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela (4. alineja prvega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih – ZDR-1, UR. l. RS, št. 21/2013 in nadalj.). Šlo je za odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 28. 2. 2020, sklenjene za določen čas – do 30. 6. 2020. To, da je bila odpoved podana že drugi dan trajanja pogodbe o zaposlitvi, ni odločilno dejstvo spora, saj načeloma ni nemogoče celo v tako kratkem času ugotoviti neuspešnost poskusnega dela. Kot iz izpodbijane sodbe, tudi iz pritožbe izhaja, naj bi se očitki tožnici nanašali tudi na čas pred 28. 2. 2020, t.j. na čas, ko je bila med strankama sklenjena predhodna pogodba o zaposlitvi za določen čas, kar pa ne more biti upoštevna podlaga za odpoved kasneje sklenjene pogodbe o zaposlitvi.

6. Predvsem pa je za pravilno odločitev sodišča o nezakonitosti odpovedi ključna okoliščina neobrazloženosti odpovedi. Delodajalec mora v odpovedi pisno obrazložiti dejanski razlog odpovedi (drugi odstavek 87. člena ZDR-1). Na ta dejanski okvir je namreč vezano sodišče pri presoji utemeljenosti odpovednega razloga. Če torej delodajalec v odpovedi dejanskega razloga ne konkretizira, te pomanjkljivosti ne more uspešno sanirati z navedbami v sporu. Kot izhaja iz pritožbe, je glavni očitek tožnici, da je 2. 3. 2020 zamudila na delo (kar se je dogajalo tudi že predhodno v času dela po prejšnji pogodbi o zaposlitvi). Toženka tega v odpovedi ni navedla. V odpovedi je navedla, da ocenjuje, da tožnica poskusnega dela ni opravila po njenih pričakovanjih, kar je okoliščina, ki po v skladu z 2. odstavkom 89. člena ZDR-1 predstavlja utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela in ne omogoča nadaljevanje delovnega razmerja. Zgolj navedba zakonskega razloga za podajo odpovedi ne zadošča za obrazložitev odpovednega razloga. Kot pri ostalih odpovedih, mora delodajalec tudi pri odpovedi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela določno obrazložiti odpovedni razlog, ne pa se zgolj pavšalno sklicevati na neizpolnjena pričakovanja. Namen poskusnega dela je ravno v tem, da se preverijo pričakovanja, ocena delodajalca, da delavec ni izpolnil pričakovanj, pa mora biti takšna, da omogoča preizkus.

7. Res je, da ZDR-1 pisne ocene poskusnega dela, ki je sicer uveljavljena v praksi, ne predvideva. Vseeno pa je pomembno, da je odpoved (sama ali v kombinaciji s pisno oceno) obrazložena tako, da je iz nje razbrati razloge za negativno oceno oziroma neuspešno opravljeno poskusno delo.

8. V obravnavanem primeru skuša toženka neuspešno nadomestiti neobrazloženo odpoved s sklicevanjem na ustno oceno poskusnega dela, ki naj bi jo tožnici pojasnila direktorica toženke pred podajo odpovedi. Vendar pa tudi navedeno ne more nadomestiti pomanjkljive obrazložitve odpovedi. Enako velja za sklicevanje toženke na dokazne predloge z zaslišanji.

9. Pritožba sodišču prve stopnje zaradi neizvedbe predlaganih zaslišanj neutemeljeno očita tudi vnaprejšnjo dokazno oceno ter s tem kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker toženka odpovedi ni obrazložila, je sodišče prve stopnje navedbe strank glede dejanskega razloga odpovedi in dela tožnice pravilno ocenilo kot irelevantne, zaradi česar tudi ni bilo razloga za raziskovanje utemeljenosti teh navedb in je dokazne predloge za zaslišanje direktorice toženke ter prič utemeljeno zavrnilo.

10. Pritožba se sklicuje na primere Pdp 93/2018, Pdp 257/2018 in VIII Ips 62/2017, ko naj bi stranke med postopkom dopolnile svoje navedbe, a kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, je bila v teh zadevah sama odpoved zadosti obrazložena, kar pa za primer izpodbijane odpovedi ne velja.

11. Ker niso podani s pritožbo uveljavljani razlogi niti pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe (353. člen ZPP).